Tiskane izdaje
Ljubljana – Brezplačni program miniblagajne, ki ga je finančna uprava (Furs) namestila na svojo spletno stran, uporablja povprečno 8233 različnih izdajateljev, ki prek njih vsak dan potrdijo okoli 20.000 računov. Z miniblagajno je mogoče izdati tudi račune s preprosto vsebino.
V miniblagajni že 330.000 računov
Miniblagajna je priročna »naprava« za izdajatelje računov, ki izdajajo papirne račune iz vezane knjige, saj jih morajo najpozneje v 10 delovnih dneh vnesti v informacijski sistem finančne uprave in jih tako potrditi prek njenega informacijskega sistema. V finančni upravi poudarjajo, da morajo kljub temu še naprej hraniti tudi kopije potrdil iz vezane knjige računov.
»Doslej so prek miniblagajne potrdili prek 330.000 računov. To pomeni, da smo s tem brezplačnim programom marsikateremu zavezancu prihranili stroške za nakup lastne elektronske naprave za izdajanje računov, hkrati pa smo širokemu krogu zavezancev omogočili enostavno in transparentno blagajniško poslovanje,« pravi namestnik generalne direktorice finančne uprave Peter Grum.
Doslej niso opazili težav pri uporabi miniblagajn, ne na strani zavezancev ne pri delovanju sistema, dodaja sogovornik.
Brez namenskega potrdila ne gre
Izdajatelji računov, ki se želijo vključiti v miniblagajno, si morajo priskrbeti namensko digitalno potrdilo in ga namestiti na računalnik, ki ga uporabljajo.
Računalničarji svetujejo izdajateljem računov, ki z računalniki in programi nimajo izkušenj, naj raje poiščejo strokovno pomoč.
»Če namensko digitalno potrdilo ni nameščeno pravilno, ne deluje, moramo ga izbrisati, naročnik ga mora preklicati in naročiti novo,« pravi direktor podjetja Elektronček Janko Kuhar.
Bolj izurjenim računalniškim mačkom pa bo najbrž zadoščalo navodilo za uporabo miniblagajne na spletni strani finančne uprave, kjer miniblagajne ni mogoče spregledati, saj je vstopna točka nameščena na naslovni strani finančne uprave. Tam so tudi dodatna navodila za nove uporabnike.
Pred prvim računom podatki o poslovalnici
Uporabniki miniblagajn morajo tako kot veliki izdajatelji računov finančni upravi najprej sporočiti podatke o svojem poslovnem prostoru, preden prek njenega informacijskega sistema potrdijo prvi račun – v vsakem primeru pa morajo najprej poskrbeti za namestitev namenskega digitalnega potrdila.
Tudi izdajatelji papirnih računov iz vezane knjige, ki jo prek sistema eDavki vedno priglasijo finančni upravi, morajo torej sestaviti interni dokument, v katerem popišejo svoj poslovni prostor in mu dodelijo oznako.
V internem aktu mora pisati tudi, kako izdajajo račune v poslovnem prostoru - prek elektronske naprave ali na papirju. Po zakonu v istem poslovnem prostoru ni dovoljeno hkrati uporablajti elektronske blagajne za izdajanje računov in vezane knjige – ob blagajni ali računalniku pa je za treba imeti tudi vezano knjigo računov, če naprava odpove. Po podatkih finančne uprave si je vezane knjige nabavilo okoli 68.000 izdajateljev računov.
Najprej vezana knjiga, pozneje blagajna
Lastnik lokala, ki se je v internem dokumentu zavezal, da bo uporabljal vezano knjigo računov (VKR), si lahko še vedno premisli, poudarjajo v finančni upravi: »Interni akt mora sprejeti pred prvo izdajo računa iz VKR. Zakon ne določa, koliko časa mora uporabljati takšen način izdajanja računov. Če jih bo pozneje začel izdajati prek elektronske naprave, bo moral pred prvo izdajo računa iz elektronske naprave dopolniti interni akt.«
Internih dokumentov zavezancem ni treba dostaviti finančni upravi, morali pa jih bodo imeti pri roki, ko jih bo obiskal inšpektor. Na spletni strani finančne uprave so na voljo štiri različice vzorcev za interne akte, ki jih morajo imeti zavezanci za potrjevanje računov, tudi za primer podjetnika z enim poslovnim prostorom in eno napravo.
