Katarina Fidermuc
Plačilni roki so vse daljši, likvidnost gospodarstva se dramatično poslabšuje, sporočajo iz Gospodarske zbornice Slovenije, kjer ob tem kažejo na krivdo države: »Vse dosedanje vlade niso naredile nič proti neetičnosti, nemoralnosti in protizakonitosti neplačevanja in izsiljevanja dolgih plačilnih rokov. Tudi ministrstvo za gospodarstvo ugotavlja, da je »plačilna nedisciplina trenutno zaradi slabših gospodarskih razmer velik problem«, a hkrati opozarja na drugo plat odgovornosti.
»Poudariti je treba tudi, da se morajo pred plačilno nedisciplino bistveno bolje zavarovati podjetja, in sicer tako, da vseskozi preverjajo boniteto svojih poslovnih partnerjev. Stroški preverjanja bonitete so minimalni v primerjavi z vrednostjo poslov oziroma s potencialno škodo, ki nastane podjetju, če njegovi proizvodi oziroma storitve niso plačani.«
Ministrstvo za finance na vprašanje, ali se je za podjetja izboljšala dostopnost do bančnih posojil, torej do vira boljše likvidnosti, odgovarja: »Po podatkih Banke Slovenije se je po večmesečnem zaporednem zmanjševanju kreditiranja januarja vnovič, sicer skromno, neto povečal obseg posojil nebančnemu sektorju in nefinančnim družbam. Kreditna aktivnost je januarja nekoliko oživela, saj so se posojila nebančnemu sektorju neto povečala za 92 milijonov evrov, skoraj polovico od tega povečanja (44 milijonov evrov) so znašala posojila nefinančnim družbam.«
GZS: Država naj bo za zgled!
Gospodarska zbornica Slovenije je prejšnji teden izvedla in predstavila tretjo, februarsko anketo o (ne)likvidnosti slovenskih podjetij - prvo je izpeljala maja lani in drugo septembra. V najnovejšem povpraševanju je vprašalnike vrnilo 410 od 1039 podjetij, na kolikor jih je zbornica naslovila po elektronski pošti: 71 velikih, 55 srednjih, 67 malih in 217 mikro podjetij.
V zbornici iz odgovorov ugotavljajo: plačilni roki se podaljšujejo, nelikvidnost in insolventnost grozita tudi mnogim še včeraj solidnim podjetjem, čeprav anketa kaže tudi na rahlo izboljšanje pri dostopnosti bančnih posojil. In kaj naj po predlogu zbornice proti »neetičnosti, nemoralnosti in protizakonitosti neplačevanja in izsiljevanja dolgih plačilnih rokov« naredi vlada zdaj, kaj je mogoče narediti hitro?
»Najprej naj bo država sama dober zgled in naj skrajša plačilne roke v državnih ustanovah in občinah na 30 dni - s tem bi »investirala v likvidnost« podjetij. Uvede naj »resne« kavcije za navidezne ugovore na predlog izvršbe, s katerimi dolžniki zavlačujejo postopek. Zapre naj dostop do javnih naročil za »splošno znane« neplačnike - uporabi naj obstoječe mehanizme in institucije za ugotovitev dejanskega stanja. Sistemsko bi morala država na vseh ravneh z zakonom in učinkovitejšo organiziranostjo zagotoviti plačevanje obveznosti iz naslova javnih naročil v 30-dnevnem roku, zmanjšanje administriranja in večjo odgovornost podpisnikov temeljnic računov za dejansko spoštovanje rokov plačil in usposobiti administracijo ter hkrati vključiti vso razpoložljivo zunanjo stroko za načrtovanje in izvajanje javnih naročil, vključno z učinkovitim nadzorom izvajanja posameznih faz. Tako neposredno in posredno zagotovi, da bodo glavni nosilci posameznih sklopov naročila oziroma objekta plačali podizvajalce,« našteva izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri gospodarski zbornici Alenka Avberšek. Zbornica opozarja, da so zaradi dolgih rokov plačil - vse več kupcev plačuje v 120 dneh - najbolj ogrožena mala podjetja, posebno hudo je v gradbeništvu, posebno pri podizvajalcih, ki delajo za velika gradbena podjetja.
Država lahko plača neposredno podizvajalcu
V ministrstvu za gospodarstvo poudarjajo, da vlada slabšanja plačilne discipline in likvidnosti vendarle ni le opazovala, ampak je delovala: »Ključni ukrepi za boljšo likvidnost so bistveno višji prag letnih dohodkov, do katerega imajo zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV) pravico obračunati davek po plačani realizaciji, rok za vračilo vračilo DDV je vlada skrajšala na 21 dni, znižala je stopnjo davka za določene delovno intenzivne storitve in uvedla 30-odstotno davčno investicijsko olajšavo za samostojne podjetnike. Plačilne roke pri naložbah države je vlada skrajšala na 30 oziroma 60 dni.«
Posebno pomemben ukrep je bil po presoji ministrstva za gospodarstvo tudi sprememba zakona o javnih naročilih, »kjer je bil dodan člen, po katerem je mogoče v primeru naročil, ki jih izvajajo neposredni proračunski porabniki, kot so država in občine, plačati neposredno podizvajalcem, če glavni izvajalec ne izvaja plačil. Ob tem v ministrstvu za gospodarstvo napovedujejo: »Vlada bo poleg tega dodatno pripravila uredbo, v kateri bo še bolj jasno uredila izvajanje tega člena. Bistveno pa je, da s tem pridobimo neposredno zakonsko osnovo, na osnovi katere lahko z asignacijo neposredni proračunski porabniki poplačajo neposredno podizvajalce, ki jih ustrezno ne poplača glavni izvajalec. Za izboljšanje likvidnosti v gospodarstvu je Slovenski podjetniški sklad izvedel celo vrsto razpisov, ki so usmerjeni na mala in srednja podjetja, SID banka pa izvaja kreditno aktivnost, ki je usmerjena pretežno na večja podjetja in banke.«
Plačilne roke ureja pogodba med podjetji
Tudi na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je država že sprejela več zakonskih sprememb, ki izboljšujejo likvidnost in varujejo upnike, a hkrati poudarjajo, da država ni partner v poslih med podjetji: »Dejstvo je, da na vladni ravni ni zakona, ki bi eksplicitno urejal problematiko plačilne nediscipline, ampak zakonodaja horizontalno posega v resorje različnih ministrstev. Osnove obligacijskih razmerij in zamudnih obresti v primeru kršenja plačilnih rokov so urejene v obligacijskem zakoniku. Ta sicer ne predpisuje dolžine plačilnega roka med poslovnimi subjekti; ta se opredeli v pogodbenem razmerju med strankama. Plačilni rok je z zakonom predpisan le za plačila, ki jih izvršujejo državni organi v zakonu o izvrševanju proračuna.«
Glede vprašanj različnih podjetij in gospodarske zbornice, zakaj vlada pri javnih naročilih podizvajalcev ne plača neposredno, in ne prek glavnih izvajalcev, tudi v ministrstvu za finance odgovarjajo, da je to področje v zakonih urejeno: »Zakon o javnem naročanju in zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev določata, da mora ponudnik k ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Hkrati naročniku omogočata, da iz postopka javnega naročanja, če tako predvidi v razpisni dokumentaciji, izloči ponudnika, ki ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost. Po informacijah, s katerimi razpolaga ministrstvo za finance, naročniki v praksi to možnost praviloma izkoristijo.«
V krizi potrebujemo več podatkov
Od začetka gospodarske in finančne krize jeseni 2008 je zbornična anketa o (ne)likvidnosti edini javni dokument, ki poskuša izmeriti razsežnosti pojava v vsem gospodarstvu, v družbah vseh oblik in velikosti - ki so pač pripravljene sodelovati v anketi! Davčna uprava pozna podatke o neplačanih obveznih dajatvah, vključenih v statistiko Ajpesa o neporavnanih obveznostih nad pet dni neprekinjeno, ki jih od ponudnikov plačilnih storitev zbira Ajpes in posreduje davčni upravi. Zbirno informacijo o pravnih osebah z dospelimi neporavnanimi obveznostmi pripravlja Ajpes po podatkih, ki jih dobiva od izvajalcev plačilnega prometa oziroma ponudnikov plačilnih storitev - bank, hranilnic in uprave za javna plačila.
S celotnega seznama zbranih pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi agencija za mesečna poročila izbere le tiste, ki jim v posameznem mesecu niti v petih zaporednih dneh ne uspe poravnati dospelih obveznosti. Na seznamu torej ni pravnih oseb z občasnimi likvidnostnimi težavami. Po zakonu o davčnem postopku in zakonu o zavarovanju in izvršbi evidenca vključuje le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi iz naslova davčnega dolga, ne zajema pa drugih dospelih neporavnanih obveznosti iz neplačanih računov med upniki in dolžniki.
»Sedanje informacije vsebujejo samo podatke za pravne osebe. Banke bodo začele zagotavljati tovrstne podatke za samostojne podjetnike v drugi polovici leta 2010,« pojasnjujejo v agenciji. Splošni pregled poslovanja gospodarstva in podjetništva agencija za plačilni promet, v katero se z zakonsko obvezo iz gospodarstva stekajo najpomembnejši podatki o poslovanju, agencija objavi enkrat na leto, maja, ko povzame poročila o poslovanju podjetij v informacijo o poslovanju gospodarstva v preteklem letu. V kriznem obdobju, ko se okoliščine poslovanja hitro spreminjajo, je pogled na preteklo leto sicer zanimiv, a lahko hitro zastari.
Ali bi torej agencija za javnopravne evidence in storitve iz bogate statistike, ki se steka k njej, lahko vsaj v kriznem obdobju objavljala tudi pogostejša, morda četrtletna poročila o poslovanju družb in podjetnikov, iz katerih bi bilo mogoče tudi med letom redno ocenjevati finančno disciplino in likvidnost? »Ajpes iz sedanjih virov podatkov ne more zagotavljati dodatnih četrtletnih informacij. Za izvedbo takega, novega poročanja bi bilo treba zagotoviti ustrezne pravne podlage, Ajpes pa lahko nudi sodobno zbiranje in obdelovanje tovrstnih podatkov,« pojasnjujejo v agenciji.
Generalna direktorica agencije Romana Logar je prejšnji teden na posvetu o likvidnosti na gospodarski zbornici omenila, »da bi v času finančno-gospodarske krize oblastni organi lahko prek Ajpesa vzpostavili popolnejše poročanje podjetij o njihovem poslovanju, na primer četrtletno poročanje podjetij o posameznih postavkah računovodskih izkazov, ki jih večina podjetij že pripravlja za lastne potrebe. Tako bi lahko pridobili bolj zanesljive podatke tudi za presojanje finančne nediscipline oziroma uravnavanje nelikvidnosti - gre pa za vprašanje stroškov in koristi dodatnega poročanja z vidika administrativnih obremenitev poročevalcev.«
Iz današnje tiskane izdaje priloge Dela FT