Grčija je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej znižala proračunski primanjkljaj za 39,7 odstotka, s čimer je za odtenek presegla cilj, ki sta ji ga v zameno za posojilo postavila Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Atene - Ta je bil postavljen pri 39,5 odstotka. Za dosego cilja ECB in IMF bi morala Grčija znižati proračunske izdatke za 10 odstotkov, kar ji je v največji meri uspelo z znižanjem plač javnim uslužbencem. Za pričakovanji pa zaostaja prihodkovna plat proračuna. Z davki je namreč Grčija v polletju zbrala le 4,1 odstotka več denarja kot v enakem lanskem obdobju. Cilj je bil 13,7-odstotno zvišanje.
Grško finančno ministrstvo je podatke 5. avgusta že predstavilo strokovnjakom ECB, EU in IMF. Ti so bili mnenja, da Atene lahko računajo na naslednji, devet milijard evrov vreden obrok posojila. To bo drugo izplačilo v okviru 110 milijard evrov vrednega triletnega reševalnega paketa za to evropsko državo.
Strokovnjaki so v glavnem zadovoljni z grškimi varčevalnimi ukrepi, a so pozvali k nadaljevanju uvajanja reform, vključno z odpiranjem zaprtih dejavnosti in privatizacijo državnih podjetij.
Države z evrom in IMF so Grčijo z odobritvijo posojila rešile pred bankrotom maja letos. V prvo injekcijo je IMF prispeval 5,5 milijarde evrov, evropske države pa 14,5 milijarde evrov.