Ta teden se je končala javna razprava o osnutku zakona o davku na nepremičnine. Novi davek naj bi z začetkom prihodnjega leta zamenjal tri druge premoženjske dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na nepremičnine po zakonu o davkih občanov in pristojbino za uporabo gozdnih cest, ki jo plačajo lastniki gozdov. Ministrstvo za finance je prejelo okoli 250 odzivov in predlogov za spremembo osnutka zakona. Pripombe so poslali občine, večina vladnih resorjev, različna interesna združenja in več deset posameznikov.
Na ministrstvu za finance, kjer so osnutek predloga zakona pripravili, so napovedali, da se povprečna raven obremenitve za ljudi ne bo pomembno spremenila. A Neva Žibrik z ministrstva za finance pravi, da nobenemu lastniku nepremičnine ni mogoče zagotoviti, da bo po 1. januarju 2011 plačal prav toliko novega davka, kolikor zdaj plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. S tem se strinja podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji Edo Pirkmajer: »V povprečju bo nova obremenitev enaka kot prej, kar pa za posameznika ne pomeni nič. Lahko bo več ali manj. Po naših izračunih bo v povprečju davek znašal en evro na kvadratni meter na leto.« Pri tem je dodal, da drastičnih obremenitev praviloma ne bi smelo biti. »Povišanje bo izrazito tam, kjer nepremičnine niso bile vpisane v evidence in zato niso plačevali.«
Spremembe se z novim zakonom obetajo tudi najemnikom. Po trenutno veljavni zakonodaji je zavezanec za uporabo stanovanjskega zemljišča uporabnik. V najemniških stanovanjih je to najemnik. Predlog novega zakona pa bo obdavčil lastnike. »Vsak najemodajalec poskuša stroške pokriti z najemnino. Najemodajalec bo davek prav gotovo plačal iz pobrane najemnine. Ali bo ta zaradi novega davka višja, pa je odvisno od tržnih razmer. Če ta ni tržno določena, potem bo najemodajalec verjetno zvišal najemnino,« je razmišljal Pirkmajer.
Dajatev se bo še naprej stekala v občinske proračune. V prvem letu novega davka naj bi vlada za vsako občino posebej določila davčno stopnjo. Po tem letu naj bi določila zgolj najnižjo davčno stopnjo na ravni 0,03 odstotka. Trenutni predlog predvideva, da zakon občin ne bo omejeval, tako da bodo stopnjo lahko prilagodile svojim blagajnam.
»Večina pripomb v javni razpravi, tudi naša, je zahtevala vzpostavitev okvira, v katerem bo občina lahko svobodno določala stopnje, torej jih je treba omejiti tudi navzgor. Potrebna je varovalka, da občine ne bi pretiravale,« je predlog združenja predstavil Pirkmajer. Finančni minister Franc Križanič je sicer ob predstavitvi osnutka predloga zakona pustil odprto možnost, da ministrstvo uvede tudi zgornjo dopustno mejo davčne stopnje.
Poleg omejitve davčnih stopenj v združenju lastnikov nepremičnin predlog zakona kritizirajo še zato, ker ne predvideva pritožbe. Treba je tudi skrbno paziti, da dajatve v povprečju ne bodo višje kot zdaj, je še dejal Pirkmajer.
V javno razpravo so se vključila tudi druga združenja. Na obrtno-podjetniški zbornici (OZS) kritizirajo predlog zakona, ker davkariji omogoča, da kljub solastništvu z davkom obremeni le enega od solastnikov, medtem ko se drugi po predlaganem zakonu davku izognejo. Kritični so tudi do načina izvršbe, saj predlog zakona dovoljuje izvršbo na nepremičnino, čeprav je njena vrednost nesorazmerno velika glede na višino neplačanega davka.
Iz Nedela