Tiskane izdaje
Koper – Predsednik GZS Samo Hribar Milič je direktorju Primorske gospodarske zbornice (PGZ) Koper Tomažu Možetu poslal opomin pred razdorom pogodbe o medsebojnem sodelovanju in pred zapečatenjem poslovnih prostorov. V Kopru bi ustanovil novo regionalno gospodarsko zbornico. Pred tem bi rad PGZ »zalučal« iz prostorov, ki jih je zgradilo primorsko gospodarstvo.
Med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Primorsko gospodarsko zbornico se je vnel hud prepir, ki dodatno krni zaupanje v zbornični sistem. Predsednik GZS od koprske samostojne pravne osebe PGZ zahteva vse uradne podatke o njenem delovanju, kadrih, zasedenosti prostorov, o članstvu, o članarini za vsa poslovna leta in ključe prostorov, ki jih je primorsko gospodarstvo zgradilo že pred več kot 35 leti. »V primeru, da GZS do 23. marca ne bo prejela zahtevanih podatkov, bomo zaradi zavarovanja interesov in integritete sistema GZS primorani razdreti pogodbo o prenosu dejavnosti in medsedbojnem sodelovanju in zapečatiti prostore v Kopru,« piše v Miličevem ultimatu koprskim kolegom.
Vodstvo GZS se pri tem sklicuje na lasten statut in omenjeno pogodbo ter razlaga, da samostojne regijske gospodarske zbornice (v Sloveniji jih je šest; še Maribor, Celje, Novo mesto, Velenje in Murska Sobota) nimajo nobene pravice do premoženja, ki je v zemljiški knjigi še zmeraj pisano na GZS. Trdi tudi, da je PGZ pridobila vse člane (1553) od nekdanje Območne zbornice Koper, vsa javna pooblastila, brezplačno uporabo prostorov, opremo, znanje in blagovno znamko.
Zadnji opomin so Kopru poslali zato, ker naj tam ne bi izvajali pogodbenih določil, medtem ko pri drugih petih samostojnih gospodarskih zbornicah teh težav nimajo. Po mnenju vodstva GZS naj bi se število članov v PGZ drastično zmanjšalo. Zaradi neučinkovitega dela bi GZS odvzela koprske prostore in v njih ustanovila novo regionalno gospodarsko zbornico.
Vse očitke o slabem delu in nespoštovanju določb pogodbe je odločno zavrnil Tomaž Može, ki trdi, da pogodba v drugem členu govori nasprotno. Namreč, da bo po razdelitvi premoženja med Trgovinsko zbornico Slovenije in GZS (do česar je prišlo nedavno), premoženje GZS prešlo v roke tistih samostojnih zbornic, ki so nekoč skupaj gradile i zbornični sistem. Zato je tudi bila leta 2007 izdelana posebna analiza, iz katere je bilo natančno določeno, kolikšen delež premoženja pripada vsaki od novoustanovljenih gospodarskih zbornic. Za koprsko je veljalo, da je tukajšnje gospodarstvo prispevalo 5,19-odstotni delež skupnega premoženja GZS.
»Ta delež je vsak 4-krat večji od vrednosti prostorov, v katerih smo. Zato so zahteve po izročitvio ključev nesmiselne. Glede izpostavljanja spornega izkazovanja reprezentativnosti, pa lahko povem, da imamo v resnici približno 700 članov, da v celoti izkazujemo reprezentativnost primorskega gospodarstva, da lahko dogovor o reprezentativnosti dosežemo tudi z drugimi. Predsednik GZS nikakor ni tisti, ki bi lahko ocenejval naše delo, tega ocenjujejo naši člani in organi. Če pa ima GZS finančne težave z upravljanjem našega premoženja, je to le še razlog več, da izpolnejo določilo drugega člena pogodbe, ki predvideva razdelitev premoženja. Na našo zbornico so se spravili zato, ker smo politično in gospodarsko na videz najbolj šibek člen, gre za prestreljeno gospodarstvo,« je dejal Tomaž Može, ki naj bi se predsedniku zameril že pred štirimi leti, ko je bil njegov protikandidat na volitvah za predsednika, in s tem, ko je zagovarjal tezo po drugačnem modelu gospodarske zbornice, ki naj bi ga zasnoval po regionalnem in panožnem principu, kot je to primer v tujini. Nekaj drugih direktorjev samostojnih regionalnih zbornic, ki smo jih poklicali, ni soglašalo s takim, zanje povsem neprimernim urejanjem razmer, vendar se z imenom niso hoteli izpostaviti.
