Tiskane izdaje
Bruselj - V drugem evropskem svežnju za podporo ključnim prometnim projektom je v mehanizmu za povezovanje Evrope (CEF - Connecting Europe Facility) več kot 7,6 milijarde evrov. Države članice EU lahko svoje projekte prijavijo do 16. februarja 2016, izid razpisa pa bo objavljen do poletja 2016.
Od 7,6 milijarde evrov je 6,5 milijarde evrov namenjene za države, ki so upravičene do sredstev iz kohezijskega sklada, za tako imenovane nacionalne ovojnice, za katere je že v naprej znano, koliko denarja lahko iz njih dobi posamezna država. V slovenski je 159,7 milijonov evrov, na prvem razpisu pa je bilo ob 85-odstotnem nepovratnem sofinanciranju 20,6 milijona evrov odobrenih za t. i. izvlečni tir in sanacijo ozkega grla pri tovorni postaji Koper ter 18,4 milijona evrov ob 43-odstotnem nepovratnem sofinanciranju za nadgradnjo železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica.
V prvem razpisu, na katerem je pri odprtih projektih Slovenija neuspešno kandidirala z novo progo med Koprom in Divačo, je bilo razdeljenih 13 milijard evrov. Uspešna pa je bila pri projektu priprav na gradnjo druge karavanške avtocestne cevi (3,7 milijona evrov), 1,2 milijona evrov bo dobila za projekt upravljanja cestnega prometa, Luka Koper bo dobila šest milijonov za projekt dostopov do koridorjev TEN-T, manjše vsote bodo za različne projekte dobili še Telekom Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje, Adriakombi, Agencija za železniški promet, Slovenske železnice in Kontrola zračnega prometa Slovenije.
Za preostalih 120 milijonov evrov iz nacionalne ovojnice je po zagotavljanju odgovornih v infrastrukturni direkciji pripravljenih dovolj projektov posodabljanja ozkih grl na železniškem omrežju. (Projekt Zidani Most - Celje je praktično že pripravljen.) Za t.i. koprski drugi tir pa je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ob neuspeli prvi kandidaturi napovedal, da bo Slovenija verjetneje kandidirala šele na tretjem razpisu.
Pri koprski progi je najpomembnejše vprašanje financiranja, dejansko pa gre predvsem za politično odločitev. Pred slabim mesecem je podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, ki je tudi včeraj predstavljal drugi razpis, predsedniku vlade Miru Cerarju izrazil pripravljenost komisije, da pomaga Sloveniji pri strukturiranju projekta drugega tira s svojimi in s strokovnjaki iz Evropske investicijske banke, "saj gre za razmeroma zapleten projekt".
* * *
Cilj CEF je skupaj z naložbenim načrtom, ki ga je evropska komisija predstavila novembra 2014, zlasti pa z novim Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), premostiti naložbeno vrzel v Evropi ter tako spodbuditi rast in ustvariti delovna mesta, kar je prednostna naloga predsednika Jean-Clauda Junckerja, sporočajo iz Bruslja.
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, ki je pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: »Optimalna uporaba instrumentov za povezovanje Evrope je sestavni del naložbenega načrta komisije. Naložbe v prometno infrastrukturo so nujne, zato je današnja objava o več kot 7,6 milijarde evrov za financiranje ključnih projektov na področju prometa odlična novica. Nosilce projektov pozivam, da uporabijo novo in tako portalu naložbenih projektov, ki bo začel delovati januarja, predložijo čim boljše predloge.«
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je dodala: »Učinkovit, inteligenten in trajnosten promet je bistven za konkurenčnost Evrope. Cilj tega novega razpisa za zbiranje predlogov IPE niso samo novi projekti za plovne poti ali železniški projekti, pač pa tudi ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje rasti. Pozornost, namenjena kohezijskim državam, kaže tudi našo pripravljenost za boljše povezovanje Evrope in usmeritev k tesnejšemu notranjemu trgu, kar je še ena prednostna naloga komisije.«
Letošnji razpis za zbiranje predlogov posveča posebno pozornost inovativnim prevoznim sredstvom za doseganje sinergij z drugimi prednostnimi nalogami komisije, kot je enotni digitalni trg. V okviru splošnih sredstev (1,1 milijarde evrov, na voljo vsem 28 državam članicam) se bodo med drugim financirali projekti v zvezi z inteligentnimi prometnimi sistemi ali sistemi za upravljanje prometa, kot so ERTMS (železniški promet), SESAR (zračni promet) ali RIS (plovne poti).
