Aerodrom z manj potniki in več prihodki

V polletju je letališka skupina Fraport ob 1,2 milijarde evrov prihodkov ustvarila za sto milijonov dobička.

Objavljeno
05. avgust 2016 17.52
lvi-Brnik
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana – Letališka skupina Fraport je v prvi polovici dosegla nekaj več kot 1,2 milijarde evrov prihodkov, za dobrih 17 milijonov manj kot lani, upoštevaje lansko konsolidacijo in odprodajo deležev pa so se prihodki povečali za dobrih devetnajst milijonov evrov. Kljub manjšemu prometu so prihodke povečali tudi v Aerodromu Ljubljana.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so v prvem polletju našteli natančno 598.271 potnikov, za 4,5 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Tuji prevozniki so sicer v prvem polletju ustvarili za 9 odstotkov več prometa.

Samo junija je bil padec še večji, 9,2-odstoten, potnikov pa je bilo 135.757 potnikov. Julij je bil malo bolj obetaven, padec v javnem prometu je bil petodstoten in je očitno posledica manjšega prometa Adrie Airways, saj so tuji prevozniki prepeljali za 17,4 odstotke več potnikov kot julija lani. Zadnja številka je posledica prihoda grškega Aegeana in dodatnih linij nizkocenskega EasyJeta, poljskega Lota in Turkisha.

V prvem polletju je bil izpad števila potnikov večji od pričakovanj, in sicer predvsem na račun bistveno zmanjšanega prometa domačega prevoznika ter zaradi terorizma, kar se odraža na nekaterih rednih in na čarterskih letih, pojasnjujejo v Aerodromu Ljubljana. Prvi mož letališke dražbe Zmago Skobir pa dodaja, da so ne glede na izpad prometa poslovne prihodke celo nekoliko povečali, ter da so tudi ostali kazalniki v skladu z načrti.

Skupina Fraport je dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v letošnjih prvih šestih mesecih zmanjšala za 1,7 odstotka na 378 milijonov evrov, kar je posledica tudi zmanjšanega potniškega prometa na letališču v Frankfurtu. EBIT je bil z manj kot 215 milijoni evrov za 3,3 odstotke nižji kot lani, končni rezultat pa je bil z nekaj manj kot sto milijoni evrov za 3,2 odstotka nižji kot lani.

Predsednik izvršilnega odbora Fraporta Stefan Schulte ocenjuje, da je skupina kljub zahtevnemu okolju dosegla trdne rezultate. Zaradi geopolitičnih razmer se je promet na nekaterih letališčih iz skupine precej zmanjšal; za osrednje frankfurtsko letališče so v družbi popravili napoved, ki sedaj govori o rahlem padcu potniškega prometa. Sicer pa v skupini kljub zahtevnemu okolju ohranjajo finančne napovedi, vključno z dobičkom, nespremenjene.

Drastično, za 30,5 odstotkov, je upadlo število potnikov v Antalyji, na 7,3 milijona potnikov, samo v juniju pa za 47,1 odstotka na 1,9 milijona potnikov. Na letališču Pulkovo v Sankt Peterburgu v Rusiji je promet upadel za 6,5 odstotka na 5,7 milijona potnikov. Letališče Hannover beleži rahel, 0,7-odstotni padec prometa na 2,4 milijona potnikov.

Obe letališči na bolgarski obali Črnega morja (Varna in Burgas) poročata o za skoraj četrtino več potnikih, skupaj 1,2 milijona. Še naprej raste promet na letališču Xian v osrednji Kitajski – prvi polovici leta 2016 za 11,3 odstotka na 17,5 milijona potnikov. V polletju se je promet na letališču v Limi povečal za 11 odstotkov na 8,9 milijona potnikov.

Japonci prihajajo

Prav danes, 6. avgusta, bo na Brniku pristalo prvo od letošnjih šestih čarterskih letal japonskega All Nippon Airways (ANA), na krovu katerega bo po napovedih 246 japonskih turistov, približno petina od skupaj pričakovanih 1250 letošnjih turistov iz Tokia, Sendaia, Nagoye in Osake. Slovenska turistična organizacija uvršča japonski trg med svoje ključne prekomorske trge slovenskega turizma.

Lani so japonski turisti v Sloveniji ustvarili več kot 55.000 prenočitev, kar predstavlja 0,8-odstotni delež med prenočitvami vseh tujih turistov in za 8 odstotkov manj kot predlani. Povprečno ostanejo v Sloveniji dan in pol, podobno kot večina turistov z Daljnega Vzhoda, za katere je naša država praviloma vmesna točka na krožnem ali linijskem potovanju po (Srednji ali Južni) Evropi. Tako kot pri vseh daljnovzhodnih turistih tudi največ japonskih, več kot polovica, obišče Ljubljano, s 37 odstotki sledijo »gorske« občine, kamor je moč prišteti Bled.