Tiskane izdaje
V koprski občini se malokrat pripeti, da se prav vsi svetniki strinjajo glede sklepov, ki jih predlaga koprski župan Boris Popovič. Tokrat so v četrtek brez glasu proti pooblastili koprskega župana, da izvede vse potrebne aktivnosti za pridobitev obalne ceste med Koprom in Izolo v upravljanje, kasneje pa v last obeh sosednjih občin. Podoben sklep so z veliko večino sprejeli tudi izolski svetniki, ki so sočasno obravnavali vinjetno problematiko. Izolska občina bo zaradi ministrovega sklepa še bolj prizadeta kot koprska, saj bodo vinjete zahtevali tudi na več kot 25 let stari izolski obvoznici, ki jih doslej niso, kar bo povzročilo zamaške pri Jagodju in na Belvederju in preusmerilo tranzitni promet spet skozi mesto.
Predor Markovec so zgradili zato, da se medkrajevna cesta somestja Koper-Izola umakne z obale in se obstoječa cesta nameni turističnim in športnim vsebinam. Ureditev tega območja bi morala biti strateškega pomena ne le za Istro, temveč za celotno državo, saj gre za devet odstotkov slovenske obale, ki ni degradirana ali pozidana, zaradi česar bi bilo idealno za prej omenjene vsebine. Svetniki so poudarili, da ne nasprotujejo plačevanju obveznosti za vzdrževanje cest, ampak nasprotujejo načinu, ki vse bolj obremenjuje lokalne ceste s tranzitnim prometom med tremi državami. Koprski in izolski svetniki zavračajo sklicevanje ministrstva na enakost pred zakonom, saj se tudi po obalni hitri cesti smejo voziti tovornjaki brez plačila.
Peti člen osimskih sporazumov govori o tem, da bosta Italija in Jugoslavija (torej Slovenija) »preučili vse možnosti za izboljševanje obmejnega prometa, zlasti na turističnih območjih, in se bosta dogovarjali o ukrepih.« To torej pomeni, da bi se Slovenija in Italija morali najprej dogovoriti o cestninjenju. Na to dejstvo so že opozorili posamezni politični predstavniki iz bližnjih italijanskih krajev, kjer ne obračunavajo cestnine še več deset kilometrov stran od meje. Igor Franca iz izolske SMC pa je predlagal, naj občine sprožijo upravni ali ustavni spor zaradi domnevne neskladnosti takega zakona.
Tovornjaki
Nekdanja izolska županja Breda Pečan (SD) je opozorila, da se je s takšno ureditvijo obalnega območja posredno strinjala tudi vlada, ko je pred malo več kot desetimi leti potrdila spremembe izolskega in koprskega dolgoročnega razvojnega načrta. Izolski župan Igor Kolenc pa je k temu dodal, da Slovenija za turistično promocijo namenja 7,6 milijona evrov, potem pa s kaznimi zaradi vinjet (ki jih večinoma pobira od tujih turistov) zbere 12,5 milijona in s tem naredi še več proti promociji Slovenije. Nezadovoljni prebivalci slovenske Istre so nas opozorili, da odsek med Kozino in Koprom ni edini, po katerem je mogoče voziti tovornjake brez vinjet. Prav tako tovornjakom ni treba plačati vinjete med Koprom in Škofijami, med Kranjem in Jesenicami, na ljubljanski obvoznici, med Pesnico in Tepanjami in še na nekaj drugih slovenskih odsekih.
To pomeni, da lahko tovornjaki vozijo po precejšnjem delu slovenskih avtocest brez plačila. Ko smo vprašali Dars, koliko je takšnih cest, kjer ne plačajo cestnine, so nam odgovorili, da jih je le za malo več kot sedem odstotkov (torej 45 kilometrov). Ta podatek pa preverjeno ne drži. V Darsu so odgovorili, da tovornjaki ne plačujejo cestnine zato, ker tam ni cestninskih postaj. Na vprašanje, zakaj tovornjaki ne plačujejo vinjet podobno kot osebni avtomobili, pa je Darsov odgovor: »Ker zakon tega ne predvideva.«
