Tiskane izdaje
Ljubljana – Osemintrideset odstotkov anketiranih Evropejcev meni, da se je v zadnjih petih letih kakovost cest izboljšala, 36 odstotkov da se je poslabšala. 19 odstotkov jih meni, da je kakovost ostala enaka. Slovenija: izboljšanje skupaj opaža 32 odstotkov, poslabšanje pa 51 odstotkov. A nad stanjem na cestah se jezijo tudi v Belgiji (61 odstotkov jih meni, da so razmere slabše), Nemčiji (59), na Češkem (55) in v Luksemburgu (52)
Večina vprašanih meni, da med najresnejše probleme na cestah v Evropi sodijo zastoji (60 odstotkov) in vzdrževalna dela (59 odstotkov). Sloveniji sta odstotka 60 in 80. Glavni prednostni nalogi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu sta po mnenju vprašanih boljše vzdrževanje cest (tako meni 56 odstotkov ljudi, v Sloveniji 78) in ničelna toleranca pitja alkohola, s čimer se strinja 49 odstotkov anketiranih v EU-28 in, pozor, samo 36 odstotkov v Sloveniji. Poleg Hrvaške s 34 odstotki najmanj v EU. Na drugi strani zadnje lestvice so na Švedskem (kjer imajo itak na pol prohibicijo) s 64-odstotno zahtevo po ničelni toleranci.
Kako bi še povečali varnost: s strožjimi hitrostnimi omejitvami (EU-28: 27 odstotkov, Slovenija 19 odstotkov), s strožjo uporabo elektronskih naprav, beri mobitelov (EU: 27, SLO: 22), z rednimi policijskimi kontrolami (EU: 25, SLO: 15 odstotkov, tako kot v Veliki Britaniji, najmanj v EU-28.)
Slovenija tretja po "avtomobilizaciji"
Za običajno premikanje uporabljamo Evropejci najraje avtomobile – povprečje v osemindvajseterici je po izsledkih transportnega Eurobarometra 54 odstotkov. Slovenska tisočerica anketirancev je avto kot tipičen izbor za svojo mobilnost navedla 71-odstotno.
Na vrhu evropske lestvice je otoški Ciper s 85-odstotno "avtomobiliziranostjo", Irci so s 73 odstotki tik pred tretjo Slovenijo. Za deželo na sončni strani Alp je Malta (70 odstotkov anketirancev za običajne poti uporablja osebna vozila), s 65 odstotki sledita Francija in Luksemburg, šele nato so največji zaljubljenci v zloščeno pločevino, Italijani, s 63 odstotki.
Obratna je seveda lestvica uporabe javnega mestnega prometa. V EU-28 je povprečje 19 odstotkov, na vrhu je Latvija z 31 odstotki, na dnu pa Ciper s 5 odstotki, Nizozemska s 7 odstotki, 8-odstotkov anketirancev pa je uporabljalo javni mestni promet v Italiji in Sloveniji.
Nepremagljivi holandski biciklisti
Pri vsakdanjem pešačenju po mestu so anketiranci iz Slovenije na repu zlate sredine – povprečje EU-28 je 14 odstotkov, Slovenija 10 odstotkov. Na vrhu so Španci, 25 odstotkov jih pešači, na dnu so Nizozemci s 4 odstotki. Ker slednji ne uporabljajo ne javnega prevoza niti ne hodijo peš, pri avtomobilih pa so s 45 odstotki tudi bolj na repu, je logično, da so nepremagljivi biciklisti: 36 odstotkov se jih po vsakdanjih opravkih po mestih vozi s kolesi. In 9 odstotkov Slovencev.
Zakaj se ne uporablja javni potniški promet bolj pogosto? V EU 27-odstotno zaradi preredkih povezav (v Sloveniji je to 25-odstotni razlog) in zaradi slabe mreže (pokritosti): v Eu-28 je to 26-odstotni razlog, v Sloveniji najvišji v EU s 40 odstotki. Za Evropejce je pomembna še cena (25 odstotkov, SLO: 18), reden in natančen promet (EU 20, SLO 10) in prestopanje (16 in 24) in dostopnost (EU-28:14-odstotni vzrok, Slovenija kar 26-odstotni).
Nadzora pa ne
Trinajst odstotkov vprašanih v EU se strinja s stalnim nadzorom vozil z vgrajenimi elektronskimi napravami, 38 odstotkov bi jih pod določenimi pogoji to sprejelo, 41 odstotkov pa nikakor. V Sloveniji je nasprotovanje takemu nadzoru, ko bi »veliki brat« vedno vedel, kje vozilo je, največje v Evropi, 55-odstotno, samo 8 odstotkov vprašanih pa se s takšnim nadzorom strinja; toliko kot na Poljskem in v Bolgariji.
