Bo Slovenija žrtvovala preveč za drugi tir?

Z 200 milijoni evrov »posojila« si je naša soseda kupila dostop do morja in zagotovila dobiček.

čet, 11.01.2018, 21:00
Čakajoč na odgovor sodišča

Odločitev ustavnih sodnikov o referendumu in ljudski iniciativi, od katere je odvisna usoda drugega tira, še ni znana, a po neuradnih informacijah milijardni naložbi v prometno infrastrukturo ne kaže dobro. Ustavno sodišče, ki je primer obravnavalo na včerajšnji seji, bi lahko odločitev po naših neuradnih informacijah sporočilo v kratkem. Po ocenah naših sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani, gre - izhajajoč tudi iz njegovih dosedanjih presoj - dejansko za tako preprost primer, da bi ga znalo razrešiti na eni sami seji. Sogovorniki o protiustavnosti zakonske ureditve ne dvomijo.

Pri iskanju odgovorov na vprašanje, kakšno odločitev ustavnih sodnikov je mogoče pričakovati, po pojasnilih virov blizu ustavnemu sodišču ni treba posegati daleč nazaj. Ustavno sodišče je septembra lani sprejelo stališče, da morajo biti stvar presoje v referendumskem sporu pred vrhovnim sodiščem vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem. Spoštovanje teh pravil je, tako meni ustavno sodišče, eden od pogojev za zagotovitev enakopravnega položaja organizatorjev referendumske kampanje, ki imajo volivcem pravico predstaviti svoje izbire in razloge zanje, in učinkovitega izvajanja pravice volivcev do glasovanja na referendumu.

Argumenti, ki jih je v zahtevi za presojo ustavnosti zakonov navedlo vrhovno sodišče - to je decembra prekinilo postopek obravnave pritožbe zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o gradnji, upravljanju in gospodarjenju drugega tira železniške proge Divača-Koper -, naj bi bili tako prepričljivi, tako pravijo naši sogovorniki, da bo ustavno sodišče brez dvoma ugotovilo, da zakona ne zagotavljata učinkovitega sodnega varstva pravice do poštenega referendumskega postopka, kar je v nasprotju z ustavo. Če zakon o drugem tiru ne bo uveljavljen, pade celotni koncept finančne konstrukcije projekta z že odobrenimi evropskimi sredstvi. To pomeni, da bo potrebno z aktivnostmi za zagotovitev finančne konstrukcije projekta začeti znova in od začetka, opozarja Jure Leben, državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu

Ljubljana - »Ali je sodelovanje Madžarske pri gradnji drugega tira res tako nujen pogoj, brez katerega Slovenija ne more zgraditi drugega tira?« je na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ danes vprašal vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec, in ker ni dobil jasnega odgovora, je nadaljeval: »Če je odgovor pritrdilen, potem bi moral marsikdo v tej državi kazensko odgovarjati.«

Direktor podjetja 2TDK Metod Dragonja je na seji komisije pojasnil, da Slovenija brez sodelovanja Madžarske ne izgubi samo 200 milijonov evrov obljubljenega kapitalskega vložka v projekt drugega tira, ampak veliko več. Slovenija brez Madžarske izgubi 734 milijonov evrov, zato drugega tira ni mogoče začeti graditi. To je potrdil tudi državni sekretar Jure Leben, ki je razpravljavcem očital, da ne poznajo pogajalskih izhodišč in da nasprotujejo samo zato, ker ne želijo, da bi ta vlada izpeljala zastavljen in za državo nujen projekt. Večini razpravljavcev na seji parlamentarne komisije so se zdele ugodnosti, ki naj bi jih dobila Madžarska za obljubljeno 200 milijonov evrov težko posojilo, prevelike.

Komisija je vlado zato pozvala, naj ustavi pogovore z Madžarsko, dokler pobude za sklenitev pogodbe ne potrdi odbor za zunanjo politiko. Pravo tako je komisija vlado pozvala, naj ji v sedmih dneh predloži alternativni načrt gradnje drugega tira brez kapitalske udeležbe Madžarske. Sodelovanje z Madžarsko pa ni edini problem projekta. Poznavalci ustavnega prava imajo črnoglede napovedi o odločitvi ustavnega sodišča o referendumu o zakonu 2TDK.

49-odstotni delež Madžarov

Na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ so danes razpravljali o pogojih, po katerih je Madžarska s sicer še ne uveljavljenim zakonom o drugem tiru pridobila 49-odstotni delež v podjetju 2TDK. Večina razpravljavcev je menila, da bi morali o pogojih vstopa Madžarske razpravljati in odločiti, preden so lani spomladi sprejeli zakon. Kajti zdaj se zdi, da je Slovenija ujetnica madžarskih zahtev.

Nasprotovanja meddržavni pogodbi z Madžarsko izhajajo predvsem iz informacij, da naj bi zastavljen sporazum ponudil sosedi preveč ugodnosti, Sloveniji pa vzel prednosti v logistiki. Madžarska naj bi namreč za svoj vložek dobila 49-odstotni delež v podjetju 2TDK ter s tem enak delež upravljanja in odločanja na tiru. Poleg tega bo deležna 2,8-odstotnega donosa za celotno obdobje koncesije (45 let). Ta donos naj bi zagotavljala samo slovenska podjetja (Luka Koper, cestni prevozniki) in državni proračun (po 30 do 40 milijonov evrov na leto).

Poleg tega je v pogodbi predvideno, da bi razpis za glavna dela objavili tudi na Madžarskem. Obstaja tudi dogovor, po katerem bo Luka Koper po pridobitvi novih površin oddala Madžarskim podjetjem pet hektarov površin znotraj svojega razširjenega koncesijskega območja. Državni sekretar Jure Leben je danes še enkrat zanikal, da bi kakorkoli načenjali luške interese, vendar je vlada prav danes razširila koncesijsko območje Luki za 14.240 kvadratnih metrov, in da so novi upravi obljubili do poletja širitev koncesijskega območja na širše območje po DPN.



Metod Dragonja. Foto: Jure Eržen/Delo

Delavce skrbi prevelik vpliv tujcev

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen je dejal: »V bistvu vabimo tujca, da bi za 200 milijonov evrov prišel do strateških ugodnosti prostora, ki bi moral pripasti Sloveniji. Prihod Madžarske je zelo podoben prizadevanjem, ki so jih imeli Nemci že leta 2007, leta 2010 in leta 2015 z Jürgenom Sorgenofreijem. Vse to je posledica strahu, da bi severnojadranska pristanišča prevzela severnonemškim lukam del tovora.«

Predsednik sveta delavcev Luke Mirko Slosar je opozoril, da bo Luka za drugi tir prispevala več kot dvojno od Madžarov, pa ne bo deležna kapitalskega deleža v 2TDK. Vodja sindikata žerjavistov Mladen Jovičić pravi, da je prednost koprskega pristanišča prav v tem, da ni prišla pod vpliv enega večjega ladjarja ali logista, zato svetovni ladjarji kar tekmujejo, da bi pripeljali več blaga. »Zaradi drobiža 200 milijonov evrov bi se zdaj odpovedali takšni prednosti.« Dodal je še, da so predstavniki podjetja Gysev že sodelovali z Luko in prispevali k najbolj zavoženemu poslu v zgodovini Luke (26 milijonov za nakup slovaškega TTI).

Vladajoče v SMC čudi ksenofobija do Madžarske

Medtem ko nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek napoveduje, da vladi v tem mandatu ne bo uspelo začeti projekta in upa, da bo vsaj prihodnja vlada lahko izpeljala ta za državo pomemben projekt, se v vladajoči SMC čudijo odporu do sodelovanja Madžarske v projektu.

»Čudi me ksenofobija do Madžarske. Vlada ne more razkriti svojih pogajalskih pozicij, zato niti vsebine svojega plana B, ki ga vsekakor ima. Nikomur pri zdravi pameti ni v interesu, da bi oslabil pozicijo Luke Koper, saj bo drugi tir okrepil njen položaj,« pravi Igor Zorčič iz SMC.

»Ali je prav, da je Madžarska deležna 49 odstotkov dobička, za ta donos pa plačujejo slovenska podjetja,« se sprašuje tudi Matej Tašner Vatovec, poslanec Levice. Oddaj zemljišč Madžarom razume kot strel v koleno Luke Koper. Sprašuje se še, ali je imela vlada pooblastila, da zastavi projekt v tako odvisen položaj od ene tuje države? »Vse kaže, da bomo poslanci spet postavljeni pred izvršeno dejstvo kot pri sprejemanju zakona o 2TDK,« dodaja Tašner Vatovec.

Prijavi sovražni govor