»Čarovnije« na železnici ne zadovoljujejo Luke

Samo decembra je v koprsko pristanišče prišlo 54 vlakov manj za prevoz železove rude in premoga.

Objavljeno
20. januar 2016 22.26
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Ljubljana, Koper − »Na železnicah improviziramo, stiskamo, čaramo ... Če bi delali po črki zakona in vozili točno po urnikih, bi prepeljali pol manj. V resnici pa vsako leto dosegamo rekorde. Tudi decembra in januarja jih.« Tako je odgovoril generalni direktor Slovenskih Železnic Dušan Mes na opozorila Luke Koper zaradi izjemno velikih zastojev na železnicah, ki resno ogrožajo poslovanje vseh logistov v državi.

Da so zadnje tri mesece nastajali nezaslišani zastoji na slovenskem železniškem križu, je 8. januarja javno opozorila že prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc na predstavitvi analize nezgraditve drugega tira, ki jo je naročilo Združenje za promet pri GZS. Pred nekaj dnevi pa je vodstvo Luke Koper poslalo na več naslovov (predvsem v kabinet predsednika vlade, ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, Slovenskemu državnemu holdingu in drugim odgovornim na področju logistike) pismo generalnemu direktorju Slovenskih železnic (SŽ) Dušanu Mesu, v katerem opozarjajo na velik problem z zastoji in na posledice, ki iz tega izhajajo.

O problemu so se od 11. novembra 2015 že večkrat pogovarjali, si pisali in se dogovarjali za ukrepe, ki bi preprečevali takšne dogodke na železnicah. Več logistov nam je že decembra lani zatrdilo, da je bil na železnicah res kaos, vendar tedaj tega niso hoteli obešati na velik zvon.

Januarja pa se je zgodba ponovila. Tako so navedli natančne podatke za 6., 7. in 8. januar. Šestega je bilo najavljenih v Luko Koper 898 vagonov, planirali so jih 842, prišlo pa jih je 655 (zamujalo je 209 vagonov, nedostavljenih je bilo 187 vagonov). Zgodba se je ponavljala še naslednje dni, le z nekoliko manjšimi številkami.

»V Luki smo pretovarjali blago tudi za praznike (za božič in novo leto), številke o nedostavljenih ali zamujenih vagonih pa kažejo, s kakšnim nezanesljivim servisom se spopadajo stranke,« so zapisali v pismu. Poleg tega gre pri teh zapletih tudi za precej pomanjkljivo obveščanje. Luka ni bila obveščena 22., 23. in 24. decembra o zaustavitvi vlakov v Kopru.

Prav tako ni bila uradno obveščena o transportnih omejitvah od 7. do 13. januarja letos. (Zanje so v Luki izvedeli od novinarjev). Samo decembra je izpadlo 54 vlakov za prevoz železove rude in premoga iz pristanišča za domači in tuji trg.

»Občutno slabšanje kakovosti železniških storitev iz zadnjih mesecev se ne izboljšuje, nezadovoljstvo partnerjev se stopnjuje. Odzivi so čedalje ostrejši, mnogi nam napovedujejo odškodninske zahtevke in preusmeritve tovora na alternativne poti. Doživeli smo že številne primere preusmeritve tovora,« je zapisalo vodstvo Luke vodstvu SŽ in zaprosilo za odgovor in predlog ukrepov.

Na takšnih progah je težko dosegati rekorde

Dušan Mes je odločno zavrnil, da bi šlo za kakršne koli »kratke stike« med SŽ in Luko. »Novembra in decembra je bilo možno prepeljati veliko manj vlakov predvsem zaradi zapor v avstrijskem prometu. Od 23. novembra do 10. decembra je bila zaprta proga čez mejni prehod Jesenice (na avstrijski strani), od 1. do 15. decembra pa še na mejnem prehodu Šentilj (na avstrijski strani). Odpovedanih je bilo približno 650 vlakov. Nekaj smo jih poskušali speljati čez Hodoš, nekaj čez Hrvaško in po drugih tirih. Res so bile izredne razmere. Od vseh odpovedanih vlakov smo jih dve tretjini vseeno prepeljali, le ena tretjina vlakov je obstala.

K temu so se pridružila še nujna vzdrževalna dela na tiru med Koprom in Divačo, kjer smo morali zamenjati dva kilometra proge, sicer bi grozili nesreča in popolna prekinitev. Ta tir smo v času od 26. decembra 2015 do 11. januarja 2016 zaprli za sedem dni. Ko zapreš progo za toliko časa, potem neodpeljane vlake prevažajo še več dni in tednov. Ne moreš jih nadomestiti v 15 dneh. Zdaj so razmere normalne, težave smo rešili, v nekaj dneh (do konca januarja) bomo na čistem,« je pojasnil Dušan Mes in poudaril, da so bile razmere na progah zelo resne, da so se za prenovo koprske proge odločili med prazniki, ker je tedaj ponavadi nekoliko manj tovora.

»Kljub vsem zaporam je bila proga na prvem tiru zasedena 103-odstotno. Tovora je ogromno v vse smeri. Ko pa je samo en mejni prehod zaprt, se velike količine vlakov preusmerijo po drugih tirih. Kljub vsem zaporam smo dosegali rekorde.

Morali smo veliko improvizirati, vsi drugi upravljavci železnic se nam čudijo, pravijo, da smo čarovniki. Točnosti v takšnih razmerah ne moreš zagotoviti. Za popravilo koprske proge potrebujemo še dva dneva zapore, kar bomo poskušali urediti med velikonočnimi prazniki. Sicer pa se skoraj vsak dan nekaj polomi ali pokvari ... Na takih progah ni mogoče v nedogled dosegati rekordov.

Enkrat bomo dosegli zasičenost. Res imamo še nekaj malega rezerv. Večino (kakih 80 odstotkov) rezerv smo že izkoristili, nekaj malega lahko še izboljšamo v našem poslovanju,« je ocenil prvi mož SŽ.

Na vprašanje, kako bi se lahko država najhitreje lotila gradnje drugega tira, je Dušan Mes odgovoril: »Samo tako, kot gradi vse ostale proge v državi in da najame kredit pri EIB.«