Tiskane izdaje
Ljubljana – Cestninske postaje bodo ostale prepreka in ekološka bomba do uvedbe elektronskega cestninjenja. Državna avtocestna družba je preuredila in pospešila promet osebnih vozil na sedmih od petnajstih cestninskih postaj, na nekaterih za podobne ukrepe ni dovolj prostora. Med temi najbolj izstopata Vransko in Drnovo.
Uvajanje elektronskega cestninjenja za vozila težja od treh ton in pol se vleče že vsaj od leta 2008, ko je bil uveden vinjetni sistem za lažja vozila. Nazadnje so državni revizorji zavrnili pritožbo na razpisne pogoje, štiri ponudbe, ki od sredine oktobra neodprte ležijo v Darsovih trezorjih, naj bi jutri končno odprli.
Od leta 2012, ko je takratni resorni minister v drugi Janševi vladi Zvone Černač zapovedal rušitve »mitnic«, je Dars preuredil čelne cestninske postaje Log in Videž na primorsko-notranjski avtocesti, Torovo na gorenjskem kraku, Dob na Dolenjskem, ter Kompolje, Tepanje in Pesnica na štajerskem kraku. To je omogočilo vzpostavitev prostega prometnega toka vinjetnih vozil s hitrostjo 60 kilometrov na uro.
Preučili vse dejavnike varnosti
Ob preureditvah so bili izvedeni številni ukrepi, ki ob upoštevanju omejitev zagotavljajo prometno varnost vsem udeležencem, poudarjajo na Darsu. Na območju cestninskih postaj je bila hitrost vožnje s preureditvijo dvignjena s 40 kilometrov na uro na 60 kilometrov na uro. Dars je kot upravljavec avtocest in hitrih cest pri tem preučil vse dejavnike (širina voznih pasov, prečne sklone vozišča, pospeševalni in zaviralni pasovi za varno vključevanje/izključevanje vozil,…..) in ugotovil, da je skladno s predpisi in prometno varnostjo možna najvišja hitrost 60 kilometrov na uro.
Za povečanje pretočnosti prometa in varnosti na območju teh sedmih cestninskih postaj je Dars namenil približno 2,2 milijona evrov (brez davka na dodano vrednost). Všteti so stroški rušitvenih in preureditvenih del čelnih cestninskih postaj (upoštevani so stroški izvajalcev del, nadzornega inženirja, koordinatorja za varnost pri delu, izdelava projektno-tehnične dokumentacije in prometnih zapor).
Na čelnih cestninskih postajah Vransko na štajerskem kraku, Drnovo na Dolenjskem, Dane na Krasu in Bazara pri Novi Gorici niso bili odstranjeni sredinski otoki na vinjetnih stezah, ker za to ni prostorskih možnosti ali ker gre za omejeno količino osebnega prometa, zato je hitrost prometa tam še vedno omejena na 40 kilometrov na uro.
Specifičnost postaj, drugačen prometni režim
Poleg čelnih cestninskih postaj je na slovenskih avtocestah še trinajst stranskih: Slovenske Konjice, Blagovica, Lukovica, Krtina, Vrhnika, Logatec, Unec, Postojna, Senožeče, Divača, Kozina, Razdrto, Krško. Zaradi specifičnosti posameznih stranskih cestninskih postaj, predvsem zaradi števila stez, ki so na voljo, se prometni režim med njimi nekoliko razlikujejo.
Na nekaterih so pasovi za vinjetna in nevinjetna vozila ločeni, na drugih ne, tako da teče promet po kombinirani stezi. Na večini stranskih cestninskih postaj je hitrost vožnje omejena na 40 kilometrov na uro. Izjeme so avtomatski postaji Blagovica in Lukovica, kjer po eni stezi prehajajo vinjetna in nevinjetna vozila s hitrostjo 60 kilometrov na uro ter Logatec in Unec B, kjer je omejitev le 20 kilometrov na uro.
