Tiskane izdaje
Ljubljana − Številna slovenska mesta se približujejo konceptu pametnih mest, s koriščenjem evropskih sredstev pa bodo občine imele še več priložnosti za razvoj v to smer, pravi direktor inštituta GoForeSight Blaž Golob, eden od govorcev na nepremičninskem forumu.
Ena od definicij pametnega mesta pravi, da se ta koncept navezuje na uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Kaj je pametno mesto?
Obstaja več kot 120 definicij pametnega mesta, odvisno, ali gledamo z vidika ponudnikov tehnoloških in okoljskih rešitev, akademske sfere, nevladnih organizacij. Vsako mesto si koncept po svoje razlaga in si ga za lastne potrebe prilagodi. Iz nabora definicij lahko potegnemo, da pametno mesto pomeni, da z manj resursi mesto dosega večji učinek ter boljše storitve za občane, podjetja in obiskovalce. Tehnologija zagotavlja reševanje ključnih izzivov, in ne nasprotno. Včasih, ko je bilo veliko denarja, se je eksperimentiralo s tehnologijami, ki so bile velikokrat same sebi namenjene. Taka pametna mesta tudi obstajajo, a niso trajnostna in nimajo dolgoročne komponente.
Namen pametnih mest je doseči zadovoljstvo ljudi prek klasičnih področij delovanja mesta, to so nepremičnine, energija, voda, mobilnost, vsako mesto pa ima še svoje prioritete. Denimo; pametna mesta imajo pametne stavbe, ki porabijo manj energije, so energetsko učinkovita, imajo manjše izgube pitne vode, rešitve za kombiniranje vlaka, avtobusa, avtomobila, kolesa, denimo parkirišča P+R, ki jih ima Ljubljana. Vsako mesto si postavi cilje, to je lahko ISO globalni standard za pametna mesta in skupnosti ali indikatorji za zeleno prestolnico Evrope ali druga merila. Naš koncept pametnega župana je, da vključuje vse deležnike, denimo državljane, podjetja, javne ustanove, nevladne organizacije, izobraževalne institucije ter investitorje in banke, pri upravljanju mesta, npr. prek pobud in mnenj.
Kako je s pametjo v slovenskih mestih?
V Sloveniji še nimamo pametnega mesta, so pa pobude v začetni fazi. Vsako mesto mora opredeliti svoje potrebe. V naslednjem koraku moramo biti pragmatični in ugotoviti, kako bomo financirali projekte. Evropska unija v novi finančni perspektivi za enajst slovenskih mestnih občin namenja zajeten delež sredstev in bo mesta še posebej financirala, ne glede na drugo financiranje iz kohezijskih in strukturnih skladov. V prvi fazi bo 117 milijonov evrov namenjenih za urbani razvoj. Trajnostne urbane strategije s projekti s pametno dimenzijo imajo veliko več možnosti za dobro oceno in financiranje evropske komisije. To je motivacija, da se mesta v tej smeri organizirajo. Drugi pomemben element je pametna specializacija.
To je vlada v nedeljo sprejela, med njenimi prioritetami so tudi pametna mesta in skupnosti z IT-platformami ter pretvorbo, distribucijo in upravljanjem energije.
Tako je, poudarek je širši, poudarek ni samo na mestih, ampak tudi na občinah in skupnostih. Zelo pomemben je tudi projekt Smart grids (Pametna omrežja), ki ga slovenska vlada vodi z Japonsko. Pri tem je zelo pomemben celoten segment energetike in povezave med mesti ter izkoristek energije. Spet sva pri tem, kako bolje upravljati resurse in doseči, da je znesek na položnici za vrtec nižji.
To je cilj?
To je absolutno cilj. Iz prihrankov, ki se z novo tehnologijo ustvarjajo, pa se velikokrat financirajo novosti. Denimo iz prihrankov energije pri javni razsvetljavi financirati nove tehnologije.
Lahko naštejete nekaj ukrepov, s katerimi mesto pride do cilja?
Zelo pomembno je varčevanje energije, denimo z energetsko sanacijo stavb in pametnimi zgradbami. Drug primer je prehod s fosilnih goriv na obnovljive energente. Dober primer je občina Šentrupert, kjer so fosilna goriva zamenjali z lesno biomaso. Pametna mesta imajo zelo veliko rešitev na področju mobilnosti, kot so optimizacija poti. Glede tega moramo še zelo veliko narediti. Pametno mesto zbira ogromno količino podatkov. Ti se dajo na razpolago razvijalcem, ki lahko na podlagi teh podatkov razvijajo nove aplikacije. Za razvijalce je to poslovna priložnost, poleg tega pa s svojimi rešitvami prispevajo k boljšemu upravljanju mest. Dober primer je, denimo, pluženje, kjer je mogoče spremljati in dokumentirati poti plugov in porabo materiala. S tehnologijo ima občina dober vpogled, koliko, kje in na kakšen način se pri pluženju troši. Zelo veliko je parcialnih rešitev po posameznih segmentih, mi pa s celostnim pristopom poskušamo zajeti celotno upravljanje mesta. To županu in občanom omogoča pregled prek indikatorjev upravljanja mesta.
Ali so slovenska mesta pripravljena na koriščenje sredstev EU?
Nekatera bolj, druga manj. Kar nekaj novih županov zelo dobro razume potreben razvoj, nekateri stari župani pa tudi obiskujejo dogodke, kot je Smart City Expo World. Župan Kopra Boris Popovič je tri leta gost tega dogodka, torej pozna novosti ter želi svoje mesto peljati v smer merljivega upravljanja z indikatorji in izpeljati projekte, ki bodo pripomogli k doseganju ciljev. Pohvaliti moramo tudi Ljubljano, ki je v osmih letih realizirala 1460 projektov.
Kaj mora imeti slovensko mesto, da bo pametno?
Po segmentih je pametnih kar nekaj mest. Mesto mora biti vsaj približno urejeno, upravljano s pomočjo tehnologij in predvsem transparentno. V Mariboru je bil participativen proračun zelo dobro zastavljen, a je žal velik razkorak med postavljenimi cilji in trenutnim upravljanjem. Zdaj so v pripravi trajnostne urbane strategije. Mislim, da se je Maribor veliko naučil od lani, gre v pravo smer, na koncu pa se bo videlo, kaj bodo naredili. Določeni projekti dobro tečejo, za nekatere projekte pa bi bilo dobro, da dobijo pospešek. Dober primer je Koper, dobre poskuse imata tudi Nova Gorica in Kranj v določenem segmentu. Na letošnjem Urbanem forumu se je pokazalo, da vse mestne občine delajo v to smer, nekatere hitreje, druge počasneje. Tudi Ljubljana v marsikaterem segmentu deluje v smeri pametnih mest in uvaja novosti. Naslednji korak Ljubljane bo celostno upravljanje.
Katera evropska mesta so primer dobre prakse?
Zelo dober primer je Dunaj. Ta ima zelo dobro strategijo, ki so ji sledili projekti, župan Häupl je temu zavezan, strokovna uprava je sposobna projekte speljati, vključevanje občanov in univerze pri sokreaciji mesta je zelo močno, velika je tudi zelena dimenzija. Lahko izpostavim tudi Reko in Dubrovnik. Zadnji je dve leti preigraval različne možnosti pristopa k pametnemu mestu. Mednarodne korporacije so veliko investirale, s čimer je Dubrovnik dobil različne študije o izvedljivosti. V Španiji je takšno mesto Malaga, kjer so v sodelovanju z Japonci naredili odlično kombinacijo pametnih povezav in koncepta pametnega mesta.
Kako se razlikuje koncept pametnega mesta od mesta prihodnosti?
V okviru Ljubljana Foruma, ki ga v sodelovanju z mestom Ljubljana organiziramo od leta 2011 smo '»Mesto prihodnosti«' umestili v dolgoročno perspektivo. Kakšno mesto prihodnosti želimo leta 2030, je tema vsakoletnega posveta? Pri tem uporabljamo foresight metodologijo, za oblikovanje dnevnega reda, nabor govornikov in partnerjev. Kot rezultat Ljubljana Foruma se vedno oblikujejo konkretni projekti, ki imajo vse elemente 'pametnega mesta'. Z manj resursi, sredstvi narediti več in bolje. Pri tem so nam digitalne tehnologije, različne aplikacije, inteligentne ter inovativne storitve v veliko pomoč. Na ta način se koncepta mesta prihodnosti in pametnega mesta povezujeta, dopolnjujeta.
