Tiskane izdaje
Ljubljana − Člani nadzornega sveta državne avtocestne družbe so na svoji popoldanski seji obravnavali poslovanje Darsa v lanskem letu, spregovorili pa so tudi o elektronskem cestninjenju, medtem ko bo izbor novega poslovodstva na dnevnem redu na eni od prihodnjih sej.
Po obravnavi nerevidiranega poslovnega poročila za leto 2015 so iz Darsa sporočili le, da so znašali njihovi prihodki iz vinjetnega sistema cestninjenja lažjih vozil 162 milijonov evrov, prihodki iz klasičnega cestninjenja težjega tovornega in avtobusnega prometa prometa pa 187 milijonov evrov.
Nadzorni svet je dal tudi predhodno soglasje k sklenitvi posla za javno naročilo »Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah«. Uprava Darsa, po odstavitvi Matjaža Kneza jo vodi Tomaž Vidic, je namreč na predlog razpisne komisije sprejela sklep o izbiri izvajalca za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za tovorna vozila, težja od 3,5 tone.
Zdaj bo Dars o izbiri najprej obvestil vse štiri ponudnike, javnost pa bo obvestil šele, ko bo dobil potrdilo, da so vsi štirje prejeli pošto. V praksi pa se bo verjetno zgodilo, da bo o izboru poročal eden od štirih kandidatov.
Ponudbe za vzpostavitev cestninjenja v prostem prometnem toku za vozila, težja od 3,5 tone, so oddali − po cenah brez davka na dodano vrednost od najnižje do najvišje − Telekom Slovenije in Q-Free Traffic Design za 99,9 milijona evrov, Iskratel in slovaški Sky Toll za 110,1 milijona evrov, Cetis v sodelovanju z (italijanskima) družbama Autostrade in Engineering Informatica za 114,6 milijona evrov ter ljubljanska in dunajska družba Kapsch Traffic Com za 115 milijonov evrov.
Ko je bil poleti 2008 za osebni promet uveden vinjetni sistem, je bil na takratnem prometnem ministrstvu pripravljen že tudi razpis za elektronsko cestninjenje, a ni bil nikoli objavljen. Prvi razpis iz časa Pahorjeve vlade je druga Janševa vlada po nekajkratnih prestavitvah ustavila še pred oddajo ponudb, drugi razpis, na katerega se je prijavil le Kapsch, pa so v času vlade Alenke Bratušek ustavili državni revizorji.
Med prijavljenimi ponujajo trije mikrovalovno tehnologijo, Iskratel pa satelitsko − in med drugim proizvodnjo tako imenovanih obujev (naprav v vozilih: On Board Unit, OBU) v Sloveniji. Ker predstavlja ponujena cena pri izbiri 70 odstotkov odločitve, je utemeljeno mogoče pričakovati, da bosta prva izbira Telekom in Q-Free. Ob takem izboru se ne bo možno izogniti navedbam, da je Traffic Design že doslej tako rekoč dvorni Darsov dobavitelj te kdo ga je ustanovil in pred leti prodal norveškemu Q-Free.
Povsem pričakovan bo revizijski zahtevek Kapscha, ki je bil v drugem poskusu že izbran in se je neuspešno pritožil že nad samimi razpisnimi postopki, s Q-Freejem pa se tudi stalno spopadata okrog pogodb o vzdrževanju sedanjega zastarelega sistema ABC, ki je zato že dobro leto slabo vzdrževan ali pa sploh ni. Pri omenjanju zgodovine lastništva je treba spomniti, da je bil Dunaj še pred slabim stoletjem tudi slovenska prestolnica; in da je bilo Celje knežja prestolnica, na primer; in da sta Iskratel in Telekom od nekdaj tesno povezana. Ves pričakovani revizijski cirkus bo ves postopek seveda v najboljšem primeru podaljšal za nekaj mesecev.
