Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropska komisarka za promet Violeta Bulc deli frustracijo z Delovim poročevalcem, ker ob silnem govorenju o razpoložljivem denarju za infrastrukturne projekte - tudi na dvodnevni ljubljanski regionalni naložbeni konferenci - in desetletnem poudarjanju pomena javno-zasebnega partnerstva, konkretnih rezultatov v Srednji Evropi - še manj pa na Zahodnem Balkanu - ni.
Če želi Evropa v svetovnem merilu naprej in ne zaostajati, so potrebne naložbe. V zadnjih osmih mesecih je bilo v EU zbranih novih 80 milijard evrov, od tega 5 milijard za področje prometa, investirani pa so bili pretežno v Španiji, Italiji, Združenem kraljestvu, nekaj v Franciji in Nemčiji; ustvarjenih je bilo 68.000 dodatnih delovnih mest.
Z novimi sredstvi ne bi smeli povečevati razlik med državami, ampak jih manjšati. Če želijo države Srednje Evrope in Zahodnega Balkana dostop do sredstev, bodo morale hitro reagirati. Odsotnost rezultatov je morda posledica odnosa, drugačnega načina razmišljanja. V Evropski komisiji, ki je že ob svojem oblikovanju poudarjala pomen infrastrukturnih naložb, iščejo razloge in načine, kako te države vključiti. Morda ni dovolj znanja, pripravljenosti na tveganje?
Evropski transportni sektor potrebuje 700 milijard evrov svežih naložb in članice tega same ne morejo zagotoviti. Zato so potrebna nova sredstva za zapolnjevanje vrzeli. Enajst prometnih ministrov iz Srednje Evrope in Zahodnega Balkana ter finančni strokovnjaki iz bank, EIB, EBRD, zbrani na regionalni konferenci, se vsi zavedajo, da so potrebna sredstva.
Seveda je po komisarkinih besedah pomembno, da imamo projekte, treba pa jih je izboljšati in pripraviti do te mere, da bodo zanimivi za nova finančna sredstva - za evropski sklad za strateške naložbe EFSI (European Fund for Strategic Investments). V Srednji Evropi in na Zahodnem Balkanu primanjkuje projektov, ki bi pritegnili zasebni kapital. Doslej se je našel en sam, na Slovaškem. (Za cestninski avtocestni odsek, seveda, op. a.).
Med glavnimi ovirami je Violeta Bulc omenila institucionalne razlike med EU in članicami, način poročanja evropske statistike (pripravljajo se spremembe, kako bo Eurostat obravnaval javno-zasebna partnerstva), nezadosten/neprimeren finančni inženiring. Novi mehanizmi morajo biti del strateškega planiranja; Romunija je pokazala, kaj so morali vse narediti, da so zadovoljili zahteve.
Infrastruktura niso samo veliki, na prvi pogled vidni projekti. Tu gre tudi za dekarbonizacijo in digitalizacijo prometa, za pametno mobilnost, pametna mesta. Violeta Bulc je kot nepoboljšljiva optimistka prepričana, da bomo v prihodnjih mesecih videli velike projekte.
Podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) za transport Pim van Ballekom je ugotavljal, da vidijo ljudje predvsem velike projekte, fizično infrastrukturo, v resnici pa EFSI veliko investira v manjše projekte kot je razogličenje, digitalizacija, vzdrževanje infrastrukture. Tradicionalno kreditiranje je čisto korektno, toda EFSI je povsem druga zgodba, ki zahteva drugačno pripravo projektov v drugačnem okolju. Javno-zasebno partnerstvo je drugačen sistem, kjer je deljeno tako tveganje kot dobiček.
Razlike med tradicionalnim in javno-zasebnim financiranjem je seveda v vključenosti zasebnega kapitala. EIB je banka članic EU, zato mora upoštevati evropska pravila in pravila držav članic. To otežuje sodelovanje pri projektih izven EU, saj mora EIB prepričati članice, javno-zasebna partnerstva morajo biti natančno strukturirana. Evropska komisija je že kritizirala primere, ko se je financiralo prazno infrastrukturo, tako, na kateri v resnici ni bilo prometa (na Portugalskem), v nikoli uporabljena letališča (v Španiji).
V nov model vstopa tudi SID banka, je pojasnil njen predsednik Sibil Svilan. Slovenija je na križišču evropskih prometnih poti, treba je nadaljevati tako z izgradnjo Luke Koper kot II. tira in doseči multiplikatorje, povpraševanje po teh storitvah bo zagotovilo, da so projekti potrebni. V Sloveniji je sicer 17 od 73 projektov s področja javno-zasebnega partnerstva: od Luke Koper, II. tira, Logističnega centra Ljubljana do projektov za večjo mobilnost in dekarbonizacijo.
Slovenske banke imajo po Svilanovih navedbah na razpolago več kot dve milijardi evrov prostih likvidnih sredstev za financiranje infrastrukture. Za projekte EPSI je na voljo 25 milijonov evrov, veliko denarja. Bo treba zaradi statistike združiti majhne projekte. In seveda spremeniti miselnost: denarja iz proračuna ni, zato je potrebna volja in drznost pri iskanju novih virov. Pim van Ballekom: s 4 do 5 milijoni na leto financira EIB tudi manjše projekte.
Regionalna konferenca s številnimi udeleženci, ki so govorili o Zahodnem Balkanu in inovativnih načinih financiranja, je bila tudi po besedah slovenskega infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča koristna. Države imajo vse večje omejitve pri financiranju, tudi Slovenija, infrastrukturne potrebe pa so vedno večje.
Gašperšič se zaveda, da se bo treba prilagoditi novim mehanizmom; financiranje s proračunskimi sredstvi, posojili in nepovratnim evropskim denarjem je mimo. To zahteva nov pristop, kako privabiti zasebni kapital. V Sloveniji intenzivno delamo z II. tirom, smo se pogovarjali z EIB, EK, Jaspersom, s projektno družbo 2TDK minister upa, da bo projekt izveden.
