Digitalna plat globalizacije

Mednarodna trgovina z blagom se je razvijala več stoletij, a jo je izmenjava digitalnih informacij in vsebin »prehitela po desni«.

pon, 14.03.2016, 06:00

2,8

bilijona dolarjev je vreden letni pretok podatkov v mednarodnem prometu

Dvajseto stoletje so zaznamovali tokovi blaga in denarja, ki so bili temelj takratnega globalnega gospodarstva. Poldrugo desetletje (ali pa nekaj več desetletij) pozneje globalizacijo določajo pretoki podatkov in informacij.
Ti so temeljito spremenili ekonomiko globalizacije, mednarodne komunikacije in transakcije so drastično cenejše. Posledično se podjetja za stranke in dobavitelje lahko potegujejo tako rekoč po vsem svetu.

Globalizacija, ki je bila še pred desetletji skoraj izključno v domeni multinacionalk in korporacij, je z digitalizacijo doživela neverjetno znižanje minimalnega praga. Danes se za naklonjenost in denar ljudi s celega sveta lahko potegujejo tudi mala podjetja in celo samostojni podjetniki. Velikanom iz vseh mogočih industrij nove razmere seveda niso všeč, saj se novi, pa čeprav majhni konkurenti rojevajo na vseh koncih sveta.

Študija instituta McKinsey je odkrila zanimive povezave med pretokom blaga, podatkov, tujih naložb ter globalnim družbenim proizvodom. Brez omenjenih izmenjav bi bil svet najmanj deset odstotkov revnejši. Vrednost, ustvarjena z mednarodno izmenjavo blaga, podatkov in znanja, je bila leta 2014 ocenjena na 7,8 bilijona ameriških dolarjev. Pretok podatkov je v skupno malho po ocenah analitikov prispeval več kot tretjino, in sicer kar 2,8 bilijona dolarjev, celo več, kot je znašala blagovna menjava. In to je resnična zmaga digitalizacije oziroma informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki so dozorele v zadnjih 15 letih.

Posledice digitalizacije čutimo vsi

Svet še nikoli ni bil bolj povezan s trgovino, komunikacijami in potovanji. A v vzorcu globalizacije že lahko zaznamo nove spremembe. Trgovina, ki je v preteklosti cvetela predvsem z blagovno menjavo med razvitimi in delno nerazvitimi državami, se vse bolj postavlja v senco podatkovnih tokov in njihove dodane vrednosti. Nove digitalne platforme trgovanje z blagom ali še raje znanjem ter digitalnimi dobrinami omogočajo precej večjemu številu držav in podjetij. Posledice tega so daljnosežne, čutimo jih prav vsi.

Globalna trgovina z blagom in storitvami je dve desetletji leto za letom podvojevala svoj obseg in vrh, vreden 30 bilijonov dolarjev, dosegla leta 2007, ko je predstavljala kar 53 odstotkov svetovnega bruto proizvoda. A splošna finančna in druge krize so ji vzele krila. Na predrecesijsko raven se je vrnila šele leta 2014, a je bil njen delež v nominalni svetovni vrednosti le še 39 odstotkov.

Številni opazovalci so v preteklih letih menili, da se je globalizacija ustavila. Ni se, le drugo pot je izbrala. Zdaj jo definirajo tokovi podatkov, informacij, idej in inovacij. Digitalne platforme so ustvarile precej učinkovitejšo in hkrati bolj transparentno globalno trgovanje, kjer se prodajalci in kupci z različnih celin za posel lahko dogovorijo z le nekaj kliki. In to ob skoraj ničnih stroških digitalne komunikacije in zelo nizkih stroških finančnih transakcij, ki sta še toliko bolj mamljiva razloga za masovno mednarodno trgovino.

Danes lahko osnovnošolka iz Kenije svoje znanje iz matematike na njej personaliziran način izpolnjuje prek spleta – storitev ji zagotavlja kalifornijsko podjetje, katerega strežniki in oddelek podpore so v Indiji. Begunci iz Sirije in okoliških držav se zanašajo na informacije z družabnega omrežja Facebook, kako s čim manj ovirami na svoji poti priti do želenih evropskih destinacij. Te vsebine se po zaslugi drugih beguncev neenhno osvežujejo. Prenekateri Slovenec je že odkril radosti nakupovanja poceni izdelkov na Kitajskem in Pošti Slovenije zagotovil ogromen obseg dela s poštnimi paketi. Digitalizacija je globalno poslovanje dobesedno pripeljala na naš prag.

Digitalne skupnosti so večje od držav

Korporacije so več kot desetletje gradile lastne digitalne platforme, s katerimi so upravljale z dobavitelji in strankami, skrbele za interno komunikacijo in prenos znanja med zaposlenimi z vsega sveta. Ločeno od teh rešitev pa so zrasle spletne platforme, danes jim pravimo kar omrežja, ki so povezale vse ljudi. Ljudje smo danes člani različnih družabnih omrežij, digitalnih medijskih platform, trgovskih platform najrazličnejših spletnih trgovin …

Vsem tem platformam je skupna raba avtomatizacije in algoritmov, ki zmanjšajo interakcijo skrbnikov na skoraj ničlo, saj bi sicer bilo obvladovanje več sto milijonov članov in njihovih aktivnosti nemogoče. Zdaj pa posameznik na spletu preprosto poklika in plača, kar želi in čez nekaj časa dobi dostavljeno na dom. E-poslovanje že dosega okoli 12 odstotkov mednarodne blagovne trgovine, največji delež pa prispevajo platforme, kot so Alibaba, Amazon, eBay in Rakuten. Digitalne platforme imajo ogromne zasluge tudi za globalizacijo delovne sile. Analitiki ocenjujejo, da je že polovica globalno trgovanih delovnih nalog digitaliziranih.

Kupili bomo načrrte in in si izdelke natisnili doma

Še precej enostavnejše je trgovanje z rešitvami, ki se že rodijo v digitalni obliki. E-knjige, aplikacije, spletne igre, digitalno glasbo in film ter storitve računalništva v oblaku je zdaj zelo preprosto prodati in dostaviti strankam po vsem svetu. Edini pogoj je internetna povezava. Ta je ključna tudi za vse pretočne storitve, pred kratkim je tudi slovenske uporabnike razveselil ponudnik (naj)novejših serij in filmov Netflix. A to je šele prvi val digitalizacije. Z nekoliko domišljije si že lahko predstavljamo naslednjo revolucijo, ki jo bo prinesel 3D-tisk. Izdelkov ne bomo več kupovali po vsem svetu, temveč bomo kupili le načrte in si jih preprosto natisnili doma!

Za kako velike digitalne platforme gre, priča njihovo število uporabnikov. Facebook je konec lanskega leta naštel 1,59 milijarde aktivnih uporabnikov, Kitajska pa 1,37 milijarde prebivalcev. Spletno storitev Twitter uporablja toliko ljudi, kot jih živi na ozemlju ZDA, Skype ni daleč stran. Dejstvo je, da digitalnih platform, omrežij in storitev danes nihče več ne podcenjuje. Ker jih ne more.

Prijavi sovražni govor