Drugi tir bi lahko stal pol manj

Revizija projekta 2 TDK le za potrditev spornih izračunov DRI. Sporno razmetavanje proračunskih sredstev.

Objavljeno
25. november 2016 19.34
lvi*Joze P. Damijan
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Ljubljana – »Če se vlada loti projekta, ki je dvakrat ali trikrat višji od realnih cen, potem je logično, da zapade v kontradikcije,« je danes izjavil pravnik Stanko Štrajn, član Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir. V pismu premieru Miru Cerarju so zapisali, da je bilo 176.000 evrov za revizijo projekta le še eno nepotrebno razmetavanje proračunskega denarja.

Ministrstvo za infrastrukturo danes kljub obljubi javnosti ni posredovalo ugotovitev popravljene revizije projekta drugega tira, ki ga je izdelalo italijansko (in hrvaško) podjetje Geodata Engineering. Člani Sveta za nadzor drugega tira pa menijo, da v dopolnjeni reviziji ni nobenih znakov, ki bi kazali na bistvene spremembe ugotovitev iz prve revizije, izdelane 30. septembra.

Pristranski razpis, prilagojene cene

Ekonomist Jože P. Damijan je povedal, da je bil razpis izveden pristransko, saj je bil izbran izvajalec, ki je revizijo izdelal v le treh mesecih, in to po štirikrat nižjih od večine drugih ponudnikov. Po njegovem mnenju je zato izdelana zgolj s ciljem potrditve prvotnega investicijskega programa inženirjev DRI. »Ko je DRI prevzel projektiranje od projektivnega podjetja SŽ leta 2010, se je vrednost drugega tira nenadoma povečala za 47 odstotkov. Ceno so napihovali predvsem trije sklopi: predori (700 milijonov evrov) so vrednoteni po dva do trikrat višjih cenah, kot so veljale za avtocestne predore na istem terenu (Kastelec, Dekani, Markovec). Nepredvidena dela nanesejo 140 milijonov evrov. DRI je za vodenje in nadzor projekta predvidel še 50 milijonov evrov. To pomeni, da bi ta projekt lahko nadziralo pet let kar 220 inženirjev, torej vsi z DRI,« je dejal Jože P. Damijan.

»Z nastopom sedanjega ministra za infrastrukturo se agonija drugega tira le stopnjuje, ustanovitev družbe 2 TDK pa se vse bolj pogreza v sumljive posle, katerih namen je predvsem zelo velik zaslužek posameznikov. Naš svet bo zato igral vlogo nekakšnega 'drugi tir-leaksa'. Naš poziv, opozorila in vprašanja smo vladi poslali že 25. oktobra, toda vlada molči, zato moramo prositi za pomoč informacijsko pooblaščenko. S svojim molkom vlada potrjuje, da je s projektom nekaj hudo narobe. Nekateri že imajo prste v loncu infrastrukturne marmelade,« trdi član sveta dr. Marko Pavliha.

Po cenah bi stal 622 milijonov evrov

Svet za drugi tir je pred mesecem dni zaprosil vlado, da v imenu javnega interesa razkrije dosedanje priprave in odločitve v zvezi z gradnjo drugega tira, a po izteku zakonskega roka ni prejel nobenega odgovora.

»Tudi če gre za igro s časom in prehitevanje z izvedenimi dejstvi, poudarjamo, da se morajo odgovorni zavedati vseh, tudi osebnih pravnih posledic za ta dejanja,« so odločni člani sveta.

Izračunali so, da bi stroški drugega tira po revaloriziranih cenah, ki so veljale za avtocestne predore Kastelec, Dekani in Markovec (torej na enakem terenu), znašale okoli 622 milijonov evrov. V tej ceni je tudi deset odstotkov za nepredvidena dela. Po mnenju Štrajna, ki je delal tudi v Družbi za avtoceste RS (Dars), je revizija (za 176.000 evrov) nesprejemljiva, ker je nestrokovna in nekompetentna. »Vsi pravijo, da je Dars preplačal predore in ceste. Če upoštevamo te cene (gradbene cene so se po letu 2010 zelo znižale, op. B. Š.), lahko hitro seštejemo, da bi gradnja predorov stala trikrat manj, kot so računali v Družbi za razvoj infrastrukture (DRI). Italijanski revizor je primerjal cene v svetu, ni pa razvidno, na kakšnem terenu, ali v kraškem apnencu ali v karbonskem škriljevcu (kar je neprimerno dražje). Nekorektno je primerjati slovenske cene gradnje predorov s cenami po svetu, če imamo ne tako dolgo tega grajene predore na zelo podobnem terenu,« je dejal Štrajn.

Dvomljivi modeli javnega investiranja

Štrajnu se zdi zelo negotova tudi vloga podjetja 2TDK. »Država naj bi na 2TDK prenesla tudi lastništvo Slovenskih železnic (SŽ) in Luke Koper. Nato naj bi kot zasebni partner pridobilo koncesijo za gradnjo drugega tira brez javnega razpisa. To je zelo sporno javno-zasebno partnerstvo, če je na eni strani država, na drugi pa podjetje v stoodstotnem državnem lastništvu. Podeljevanje koncesije brez javnega razpisa pa je v nasprotju z obvezami Slovenije do EU. Podjetje 2TDK bo z vstopom tujega kapitala prodalo Luko in Tovorni promet SŽ. Glede na slovenske predpise so taki načini javno-zasebnega partnerstva na zelo majavih temeljih. Prepričan sem, da tako pomembno naložbo država lahko izvede le v jasnih zakonsko opredeljenih statusnih oblikah. Le tako je mogoče pričakovati kreditiranje iz evropskih virov. Če bi vlada upoštevala, da je investicijo mogoče izpeljati za okoli 600 ali 700 milijonov evrov, potem ji ne bi bilo treba eksperimentirati s tako dvomljivi modeli javnega investiranja,« pravi Štrajn.

»Vse v zvezi z drugim tirom je treba opazovati v kontekstu dvestoletnega pritiska, da bi gospodarstvo srednje in vzhodne Evrope pridobilo pristanišče v severnem Sredozemlju,« meni Emil Milan Pintar. »Če bi država šla po poti razpisa, sploh ne bi mogla tako zastaviti modela javno-zasebnega partnerstva. Ta model nas skrbi. Zdi se, da je podjetje 2TDK krinka za nekaj popolnoma drugega ter krinka za javnosti neopazno prodajo pristanišča in Tovornega prometa v SŽ.«

Svet za nadzor drugega tira je z oktobrskim pismom predsednika vlade opozoril na vse dvome in nepravilnosti, ki so jih odkrili s temeljitejšo analizo opravljene revizije. Opozorili so ga, da je višina investicije ključna pri odločanju, da je investicijsko gradivo infrastrukturno ministrstvo brez zadržkov izročilo tujemu izvajalcu, noče pa ga predstaviti slovenski javnosti.

Za študije, raziskave in revizije že šest milijonov

Na ministrstvu za infrastrukturo so danes sporočili le, da je Direkcija RS za infrastrukturo prejela končno poročilo prevetritve projekta drugi tir: »Po pregledu poročila, ki ga je izvedla strokovna komisija bo z vsebino seznanila tudi javnost,« so sporočili z ministrstva. V Financah so zapisali, da je gradnja infrastrukture v državi vse cenejša, kar pa ne velja za drugi tir. Za različne študije, raziskave in revizije iz infrastrukture so do zdaj porabili že več kot šest milijonov evrov.

Nadzorniki Luke Koper so danes ugotovili, da so v devetih mesecih pretovorili 16,2 milijona ton ali pet odstotkov več kot v istem obdobju leto prej. Avtomobilov je bilo za 24 odstotkov, kontejnerjev pa za sedem odstotkov več. Luka je letos zgradila dva kilometra novih tirov na območju pristanišča, skupaj jih ima že 32 kilometrov. V devetih mesecih so ustvarili za 33,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 23 odstotkov več kot leto prej. Marža EBITDA je bila skoraj 38-odstotna, kar je precej bolje od večine evropskih pristanišč (Hamburg 24,6, Trst 6,7-odstotna marža EBITDA).