Drugi tir ostaja prioriteta vlade

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič si želi več evropskih sredstev, ki bi olajšali iskanje zasebnega partnerja.

Objavljeno
14. september 2015 14.30
bsa Gašperšič
Ba. Pa., gospodarstvo; STA
Ba. Pa., gospodarstvo; STA
Ljubljana − Modernizacija železniškega omrežja in gradnja drugega tira Koper−Divača ostajata prioriteti vlade, je danes zatrdil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Želi si, da bi za projekt povečali udeležbo pri sredstvih EU, kar bi olajšalo tudi iskanje zasebnega partnerja. O začetku gradnje pa bo mogoče govoriti po zaprtju finančne konstrukcije.

Gašperšič je danes pri predstavitvi dela ministrstva v enem letu dejal, da bo medresorska delovna skupina za drugi tir še ta oziroma prihodnji teden pripravila poročilo v zvezi z aktivnostmi, v tem mesecu pa bo objavljeno javno naročilo za revizijo vrednosti projekta in analizo možnih racionalizacij in optimizacij.

Možnosti racionalizacije obstajajo, nanje je navsezadnje opozoril tudi OECD, zatrjuje minister. Pojasnil je, da je drugi tir zdaj predviden tako za tovorni kot za potniški promet, zaradi česar so načrtovane hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro, predviden pa je tudi evakuacijski predor.

Če bi bil drugi tir zgrajen za tovorni promet, bi bile rešitve lahko cenejše, prihranek bi znašal okoli sto milijonov evrov, je pojasnil Gašperšič in dodal, da je treba preučiti še nekatere druge možnosti, pri čemer sama trasa nekih bistvenih sprememb ne more več doživljati.

Dva modela iskanja zasebnih partnerjev

Nato bo sledil test interesa zasebnih partnerjev, pri čemer sta v igri dva možna modela javno-zasebnega partnerstva − finančno zahtevnejši, po katerem država plačuje razpoložljivost drugega tira, in model, ki vključuje sodelovanje Luke Koper.

Po ministrovih besedah je za drugi železniški tir med Koprom in Divačo ključno pridobiti čim več evropskih sredstev. »Vladi bomo zato predlagali, da s projektom sodelujemo na razpisih, kjer se bodo delili ostanki kohezijskih ovojnic neporabljenih sredstev. To pomeni, da bo za projekt mogoče dobiti več kot 30 odstotkov, kolikor je mogoče dobiti na odprtem razpisu,« je pojasnil.

Dokončno gradbeno dovoljenje v 2016

Gašperšič sicer o tem, koliko več EU-sredstev bi lahko pridobili, ni hotel ugibati, pojasnil je le, da je na razpisih za kohezijske ovojnice teoretično meja sofinanciranja do 85 odstotkov.

Dodal je, da v tem času teče pridobivanje gradbenih dovoljenj za ves odsek med Koprom in Divačo, dokončno gradbeno dovoljenje je pričakovati v začetku leta 2016.

Sicer pa je Gašperšič v zvezi z drugim tirom Koper−Divača še poudaril, da je ta v razvojni perspektivi še kako potreben in ključen za doseganje želenega razvoja Luke Koper. »Toda za njegovo realizacijo moramo opraviti določene naloge,« je dejal.