Tiskane izdaje
Koper – Kljub jutrišnji v parlamentu pričakovani večinski podpori ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču se projekt drugi tir vse bolj zapleta in oddaljuje. Za dodaten zaplet so poskrbeli krajani Črnega Kala, ki so do zdaj zbrali že več kot 3000 podpisov pod peticijo za zaščito obalnega vodnega vira in zahtevo za gradnjo dvotirne proge Divača–Koper.
Prebivalci KS Črni Kal so bili zadovoljni s petkovim obiskom generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa v njihovi krajevni skupnosti, saj jim je prisluhnil kot prvi direktor SŽ in tudi izpolnil do zdaj napovedane obljube. »Videli smo, da zdaj razume naše probleme. Obljubil je, da bodo SŽ še letos do konca leta postavile približno šest kilometrov protipožarne in protihrupne ograje. Gradnja bo stala približno dva milijona evrov. SŽ so tudi priznale odgovornost za požar, zato so krajani že dobili odločbe za škodo, ki je nastala v avgustovskem velikem požaru,« je povedal predsednik KS Črni Kal Janko Sever.
Krajani zahtevajo, da se takoj začne postopek za spremembo gradbenega dovoljenja za drugi tir Divača–Koper, prepove prevoz nevarnih snovi, da se prepreči onesnaženje vodnega vira Rižana, da se takoj minimizira požarna nevarnost, takoj sanira nevarna stena v Podpeči in Bezovici, omeji hitrost vlakov na 50 kilometrov na uro, za polovico zmanjša dnevna tonaža kompozicij, zgradi protihrupno zaščito in plačuje koncesnino ob progi. Proga je zdaj dotrajana, poteka po kritičnem vodovarstvenem območju, pomeni veliko nevarnost uničenja edinega vodnega vira za celotno obalno območje. Zavira tudi razvoj kmetijstva in turizma ter krši predpise evropske direktive Natura 2000.
Z ministrstva za infrastrukturo in direkcije za infrastrukturo so na naša vprašanja odgovorili: »Če bi se odločili za dvotirno progo, bi morali izvesti postopek umeščanja v prostor še za dodatni drugi tir, vključno s postopkom presoje čezmejnih vplivov. Ta je zelo dolgotrajen, navadno traja več let.«
Železniški gradbeni strokovnjak in profesor Bogdan Zgonc nam je odgovoril, da je Projektivno podjetje Ljubljana za infrastrukurno ministrstvo leta 2007 izdelalo grobo primerjavo vrednosti enotirne z dvotirno progo. Takratna ocena povečanja znaša od 37 do 46 odstotkov, odvisno od različice izvedbe.
»Gradnja drugega tira in ukinitev obstoječega tira bi bila edina pravilna rešitev. Še posebno v razmerah, ko moramo graditi vzporedne servisne predore ob enotirnem drugem tiru, poleg tega bo treba vzdrževati še sedanji tir, z vsemi problemi, ki jih povzroča.«
Tudi ekonomist Jože P. Damijan pravi: »Sedanja zasnova proge je enotirna, vendar z delnimi elementi dvotirne proge, kar je zelo neracionalno. Z dvotirno progo, bi se izognili požarom, ekološki katastrofi v primeru izlitja in stroškom rednega vzdrževanja proge, ki znaša približno 3,3 milijona evrov na leto.«
Izračunal je, da bi skupni strošek po sedanjem (kritiziranem) investicijskem programu, ki je podvržen reviziji, za en tir znašal 775 milijonov evrov, v primeru gradnje dvotirne proge bi se znesek povečal za 286 milijonov (brez DDV). Upoštevati je treba tudi kritike, da gre za bistveno prenapete (in pred krizo veljavne) cene.
Infografika: Delo
Denar bo, »ko bo komisija objavila primeren razpis«
Na ministrstvu za infrastrukturo so odgovorili, da bodo osnutek preveritve projekta (ocenjene vrednosti ter vse mogoče racionalizacije in optimizacije) od italijanskega podjetja Geodata Engeneering (Torino) prejeli konec septembra. Takrat ga bodo proučili in ocenili, ali so potrebne korekcije oziroma dopolnitve. Šele ko bo postopek končan in revizija dokončna, bodo z njo seznanili javnost.
Na vprašanje, kdaj se bo infrastrukturno ministrstvo prijavilo na nov razpis za evropska sredstva, so odgovorili: »Ko bo evropska komisija objavila primeren razpis.«
Na vprašanje, kdaj bodo objavili razpis za izvedbo del za pripravljalna dela (dostopne ceste, deponije, premiki komunalnih vodov ...), je odgovor, da bo podjetje 2TDK razpis objavilo, ko bo zaprta finančna konstrukcija. O ministrovi napovedi, da bi gradili drugi tir tudi s sredstvi SŽ in Luke Koper, je minister odgovoril, da si prizadeva za takšno formulo že od samega začetka. Saj da so se o tej možnosti s predsednikoma uprav dogovarjali že novembra 2014 na vožnji z vlakom iz Kopra do Borovnice.«
V izjavi za javnost po tem sestanku sta oba predsednika podprla ta prizadevanja. Žal je kmalu predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić takšno možnost sodelovanja zavrnil. Že na začetku 2015 pa je Jože P. Damijan objavil prve študije, ki jih je naročila Luka, v katerih avtorji trdijo, da je javno-finančni del financiranja edini pravi. Ker z Gašperšičevega ministrstva krivdo za zastoj prelagajo na upravo Luke Koper, to odgovarja, da konkretnega predloga v pisni obliki za sofinanciranje drugega tira do danes ni dobilo in se zato do njega ni moglo opredeliti.
Vedno enako daleč
Jože P. Damijan pa trdi, da septembra nismo nič bliže začetku drugemu tiru kot letos spomladi. »Vladno podjetje 2TDK bo po programu dela šele do konca prihodnjega leta pripravilo model financiranja, temu sledi faza iskanja zasebnih investitorjev in priprava pogodb.
Tovrstne priprave v najboljšem primeru zahtevajo tri do štiri leta. Če bi torej šlo vse po sreči in bi vlada sklenila pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, bi bilo mogoče začeti graditi šele na začetku leta 2021 ali 2022. Ker pa tovrstnih modelov gradnje železniške proge za tovorni promet v Evropi ne poznamo (so le hitre proge za potniški promet), je financiranje po javno-zasebnem modelu že vnaprej obsojeno na propad. Začetek gradnje zato tudi leta 2022 ni realen. Edino prek javnega financiranja bi se gradnja lahko začela že leta 2017,« je dejal Damijan in pojasnil, da nikoli ni predlagal, da bi SŽ in Luka financirali gradnjo drugega tir.
»To različico vsiljuje Gašperšič, tako da bi v kapitalsko strukturo 2TDK povabil še zasebne investitorje z dokapitalizacijskimi vložki, ki bi imeli večinski vložek. To bi de facto pomenilo privatizacijo SŽ in Luke, saj bi zasebni investitorji skozi to podjetje imeli v svojem portfelju tudi podrejene SŽ in Luko. Ta poteza do konca mandata Cerarjeve vlade ni uresničljiva,« ocenjuje Jože Damijan.
Malo evropskih sredstev
Andreja Kodrin iz kabineta komisarke Violete Bulc nam je odgovorila, da iz kohezijskih sredstev Slovenija ne more več računati na pomembnejša sredstva za drugi tir. Je pa komisija zagotovila dodatnih 10,5 milijarde evrov za investicije v promet v Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI). Da bi spodbudili najemanja posojil s pomočjo sklada EFSI, kjer gre izključno za poroštva evropske komisije v projektih, ki so kombinacije javnih in zasebnih sredstev, bodo 28. oktobra za vse države razpisali še eno (samo) milijardo evrov za nepovratna sredstva CEF. Skratka, možnosti za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev za drugi tir so zelo majhne.
Infografika: Delo
