Drugi tir se iz makroekonomskega vidika močno izplača

Tako je pokazala študija, ki so jo pripravili ekonomisti Jože P. Damijan, Aleš Groznik in Bogdan Zgonc.

Ba. Pa., STA
Fri, 08.01.2016, 16:20; spremenjen: 17:36

Ljubljana - V Združenju za promet pri GZS pozivajo k pospešitvi priprav na začetek gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper, ki je po mnenju ekonomistov, ki so danes predstavili novo študijo o njegovi upravičenosti, za Slovenijo zelo pomemben. Infrastrukturni minister Peter Gašperšič meni, da nekaj mesecev časa za dodatne analize ni izgubljenega.

Ekonomisti Jože P. Damijan, Aleš Groznik in Bogdan Zgonc so v organizaciji Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) predstavili študijo z naslovom Analiza tveganj, povezanih z neizgradnjo drugega tira Koper-Divača. »Ta investicija se iz makroekonomskega vidika močno izplača,« je na podlagi izračunov ugotovil Damijan in dodal, da je multiplikator investicije visok. V različnih scenarijih se giblje od 2,5 do pet.

Pretovor v Luki Koper naj bi se po osnovnem scenariju leta 2030 gibal med 31 in 37 milijoni ton, po optimističnem scenariju, ki se je doslej izkazal celo za nekoliko preveč konservativnega, bi bilo tega tovora 30 odstotkov več, po pesimističnem pa 20 odstotkov manj, je navedel Damijan. Danes je pretovora za okoli 19 milijonov ton letno. »Ta zadeva hitro narašča,« je dejal.

Globalni logisti bodo odšli drugam

Groznik je spomnil, da se Slovenija sooča s konkurenco v bližnji okolici in da bi jo prometni tokovi lahko zaobšli. Tovor bi se lahko preusmeril na sosednji baltsko-jadranski koridor, zaradi česar bi logisti izgubili prihodek, s tem pa tvegamo tudi negativne posredne vplive na razvoj gospodarstva. Tovor bi se lahko delno preusmeril na ceste, kar bi pomenilo dodatne stroške z okoljem in vzdrževanjem cest.

Tudi Damijan je opozoril, da se bodo globalni logisti preselili drugam, če drugega tira ne zgradimo. Dejal je, da bi šlo v tem primeru 80 odstotkov tovora v sosednja pristanišča, 20 odstotkov pa bi ga pristalo na cestah. Po osnovnem scenariju bi tako izgubili 266 milijonov ton, po optimističnem pa 336 milijonov ton, kar bi pomenilo, da bi gospodarstvo v 30 letih izgubilo od dve do tri milijarde evrov bruto prihodkov po že diskontiranih cenah, je navedel.

Zgonc je pojasnil, da bi gradnja drugega tira ob obstoječem tiru, kar se omenja kot ena od alternativ gradnji skozi predor, ustavila promet na obstoječem tiru, ki že tako ne ustreza standardom sodobnih prog. Na obstoječem tiru se ne da narediti nič več, vsako povečanje zmogljivosti za več vlakov pa bi bilo popolnoma nesmiselno, ker bi negativno vplivalo na kakovost prometa, je dejal.

Samo za tovorni promet

Ekonomisti kot možnost predlagajo, da bi zaradi drage zasnove projekta drugi tir namenili samo tovornemu prometu brez servisnih predorov, ki so namenjena reševalnim vozilom v primeru potniškega prometa. Tako bi lahko prihranili do 200 milijonov evrov, je navedel Zgonc.

V okviru študije so preverili tudi pet različnih možnosti financiranja investicije. Kot časovno in stroškovno najučinkovitejša se je izkazala možnost gradnje prek mandatne pogodbe z Družbo za avtoceste v RS, je povedal Damijan in dodal, da bi bil v primeru zasebne gradnje in komercialnega najema s strani države projekt bistveno dražji.

Predsednik Združenja za promet Rok Svetek je znova poudaril, da je drugi tir nujno potreben, saj je obstoječi že zdaj prezaseden. »Vsak nepredviden dogodek lahko pomeni kaos,« je opozoril. Četrtkov sklep vlade, da se ustanovi posebno projektno podjetje za izgradnjo in upravljanje drugega tira ter novih pretovornih zmogljivosti v Luki Koper, je ocenil kot korak v pravo smer, je pa opozoril, da je treba stvari hitro operacionalizirati in maksimalno pospešiti priprave na začetek gradnje. »Logistika je nekaj, kar znamo delati, in to bi morali izkoristiti,« se je strinjal tudi Zgonc.

Do poletja še druge analize

Predstavitve študije se je udeležil tudi minister Gašperšič. Ocenil je, da predstavlja dobro osnovo za nadaljnje delo, je pa opozoril, da bo treba v prihodnjih mesecih, do konca junija, opraviti še nekatere analize, npr. kako optimizirati vrednost projekta, kakšna bi bila njegova optimalna različica in kaj narediti s potniškim prometom na progi Divača-Koper ter s servisnimi predori za drugi tir.

Čeprav je bil s strani poslušalcev deležen nekaterih kritik, češ da ne opravlja svojega dela in da se stvari premikajo prepočasi, meni, da ne gre za zapravljanje časa. »Mislim, da si teh nekaj mesecev še lahko in si moramo vzeti,« je dejal in optimistično dodal: »Računam, da bo letos narejen velik korak na poti k realizaciji projekta.« Gradbeno dovoljenje za drugi tir pričakujejo marca.

Povedal je, da bo imela država v projektnem podjetju manj kot 50-odstotni delež, po izteku koncesije pa bo infrastrukturo dobila nazaj v svojo last. Možnosti, da bi bila Luka Koper partner v podjetju, ni izključil. »Iščemo vire za izgradnjo projekta. Nisem rekel, da morajo biti tuji, rekli smo zasebni. Ne vem, od kje ideja, da sem sovražnik te države,« je odvrnil na kritične opazke poslušalcev iz Kopra.


Prijavi sovražni govor