Drugi tir še na slepem tiru

Veliki slovenski projekt še ni niti v bruseljski čakalnici. Nove priložnosti za sofinanciranje iz EU bodo šele čez dve leti.

Thu, 03.03.2016, 20:00

Delavci in župani enotni

Koper – »Delavci bomo tako stopnjevali pritisk za gradnjo drugega tira, kot bo to s svojim ravnanjem od nas »zahtevalo« tudi ministrstvo oziroma vlada,« je dejal najbolj izpostavljen predstavnik zaposlenih iz sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Mladen Jovičič. Predstavniki vseh zaposlenih in poenoteni župani južne Primorske od državnega zbora in vlade zahtevajo takojšnje ukrepanje. Do zdaj so zaposleni v Luki Koper zbrali 18.000 podpisov pod svoje zahteve, toda zdi se, da teh podpisov ne upoštevajo resno. Zato so se danes sestali z župani in dobili njihovo enoglasno podporo: Koper, Ankaran, Izola, Piran, Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana, Ajdovščina in Renče-Vogrsko. Zahtevajo takojšnje prenehanje postopkov razprodaje in privatizacije državnega strateškega podjetja Luke Koper, začetek gradnje drugega tira, brez pogojevanj s privatizacijo in razkosanjem pristanišča na več medsebojno neodvisnih terminalov, spremembo uredbe o državnem prostorskem načrtu tako, da bi upoštevala tudi interes zaposlenih, lokalnih skupnosti in javni interes, ter omogočanje hitrejšega razvoja pristanišča. (Boris Šuligoj)

Bruselj – Povsod po Uniji potrebujejo orjaške naložbe v prometno infrastrukturo, a v skupni malhi, proračunu EU, ni dovolj denarja, da bi ustregli željam vseh. Veliki slovenski projekt, drugi tir Divača–Koper, še ni niti v bruseljski čakalnici.

Na konferenci o transportu in logistiki, ki jo je pripravilo v Bruslju delujoče Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, so po besedah njegovega predsednika Draška Veselinoviča želeli pridobiti večjo pozornost odločevalcev v institucijah EU za slovenski položaj in mogoče rešitve. Transportni sektor v EU po oceni evropske komisarke za promet Violete Bulc potrebuje za 500 milijard svežih naložb, v sedemletnem proračunu Unije pa jih je na razpolago le 26. Bulčeva pričakuje večje angažiranje pokojninskih in investicijskih skladov.

Težav nimajo le na manj razvitem obrobju EU, ampak tudi v njenem bogatem osrčju. Predstavnik Bavarske Johannes Urban je bil kritičen, ker s premajhnimi evropskimi naložbami v infrastrukturo v jedru nastajajo posledice za celotno EU. Zaradi hitrega razvoja in krepitve trgovinskih tokov na vse straneh je »infrastruktura na Bavarskem pod velikim pritiskom«. Tako imajo zamaški na Bavarskem posledice za vse, denimo za transport med Ljubljano in Brusljem. Zaradi povezanosti z bavarskimi podjetji v Münchnu »pozorno spremljajo razvoj Kopra«.

Pripravljen mora biti tudi alternativni scenarij

Četudi je povezava Divača–Koper del baltsko-jadranskega koridorja, ki teče skozi gospodarsko jedro Evrope in za EU igra strateško vlogo, se gradnja drugega tira, vsaj skozi bruseljske oči, premika v prihodnost. Ker je Slovenija lani prijavila projekt, vreden skoraj 1,4 milijarde evrov, na razpisu za sofinanciranje iz instrumenta za povezovanje Evrope, ne da bi imela sestavljeno finančno konstrukcijo, ni mogla biti uspešna. Razpisa za takšne projekte predvidoma ne bo do leta 2018, sofinanciranje po drugih poteh je bolj negotovo.

V Luki Koper glasno opozarjajo na mačehovski odnos države do projekta. Zmogljivosti sedanje povezave naj ne bi bile več zadostne po letu 2020, če se bo uresničevala pričakovana rast pretovora. Zato morajo pripravljeni tudi alternativni scenarij, če drugi tir ne bi bil zgrajen. Predstavnik Luke Sebastijan Šik je v Bruslju opozoril, da se pretovor z lanskih 20,5 milijona ton skladno z njim do leta 2030 ne bo zvišal na 35,1 milijona, ampak le na 27,4 milijona.

Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ne glede na zapleten položaj še ni vrgel puške v koruzo. Ker je Luka Koper zasidrana v širši srednjeevropski regiji, pričakuje sodelovanje držav v zaledju. To naj bi bila tako pisma podpore projektu kot tudi njihovo sodelovanje v finančni konstrukciji z vložki v posebno projektno podjetje, dogovarjajo pa se tudi že z Madžarsko. Pogoj za kapitalska vlaganja v projekt da je njegova privlačnost v smislu prihodnjih dobičkov, zato bi morali vključiti še transportne in logistične zmogljivosti v pristanišču.

V Luki še veliko pomislekov

V Luki imajo glede takih načrtov veliko dvomov, čeprav bi z gradnjo drugega tira postali bolj privlačni in navsezadnje tudi več vredni. Tudi v sami finančni konstrukciji drugega tira ne bi sodelovali, saj morajo najprej investirati v lastni razvoj. Razmisliti da bi morali še o prelaganju denarja iz drugih infrastrukturnih projektih. Neuradno je bilo ob robu konference slišati, da so pričakovanja o zasebnih investitorjih preveč optimistična.

Ena od poti do uresničitve projekta je po besedah ministra Gašperšiča njegova racionalizacija in optimizacija. Glavno vprašanje je, ali bi ga sploh uporabljali za potniški promet, ki zahteve posebne varnostne in hitrostne drage standarde. Poleg tega z njim sploh ni pričakovati rasti, kvečjemu obratno. Z optimizacijo bi vrednost naložbe lahko skrčili za okoli 150 milijonov evrov. Tudi gradbinci bi v težjih časih lahko znižali ponujeno ceno.

Prijavi sovražni govor