Državljani za samopreskrbo z elektriko, elektrodistributerji s pomisleki

Podlaga je neto merjenje, vendar mu veliki igralci nasprotujejo zaradi izgube prihodka od omrežnine.

Objavljeno
10. september 2015 11.54
tlo vojnik
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana − Na predlog uredbe o samopreskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), ki so ga pripravili na ministrstvu za infrastrukturo, je prišlo precej pozitivnih in tudi negativnih pripomb. Poleg uredbe zdaj še pravilnik za tehnične zahteve.

Pozitivne pripombe so posredovali predvsem državljani in morebitni investitorji v OVE, in sicer v zvezi s poenostavitvijo administrativnih postopkov za priklop, negativne pa so imela v glavnem elektrodistribucijska podjetja in regulator trga, in sicer zaradi predvidenega neto merjenja proizvedene in porabljene električne energije na letni ravni in s tem bojazni zaradi izgube dela prihodka iz omrežnine.

»Predlog uredbe je že v medresorskem usklajevanju doživel bistveno spremembo, saj je razpadel na uredbo, ki predpisuje osnovna pravila delovanja ukrepa neto merjenja, in pa pravilnik, ki bo določal tehnične zahteve za naprave za proizvodnjo električne energije za samopreskrbo. Predstavitev prejetih pripomb ni predvidena, bo pa objavljen odgovor ministrstva na prejete pripombe, skladno z zakonodajo, na spletnih straneh ministrstva,« so pojasnili v direktoratu za energijo ministrstva za infrastrukturo, kjer so uredbo tudi pripravili.

Presežke bodo oddajali v omrežje

Predlog uredbe določa ukrepe za spodbujanje samopreskrbe z električno energijo iz OVE, pogoje za priključitev naprave za samopreskrbo z električno energijo iz OVE, varnostne zahteve, način obračunavanja oddane in prevzete električne energije ter administrativni postopek za priključitev naprave na notranjo inštalacijo stavbe. Po tem predlogu gre za naprave največje nazivne moči 11 kilovatov, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne, vetrne ali vodne energije. To je približno enkrat več, kot potrebuje hiša s površino od 150 do 200 kvadratnih metrov. Da se bo tak način samopreskrbe uvajal postopoma, je postavljena letna kvota inštaliranih moči naprav za samopreskrbo, ki je omejena na deset megavatov.

Takšen način samopreskrbe omogoča tako imenovano neto merjenje, ki omogoča, da se v ugodnih razmerah višek proizvedene električne energije odda v omrežje (energija se porabi na lokalnem nivoju, v bližnjih stavbah) in se jo vzame iz omrežja, ko naprava za samopreskrbo ne proizvaja energije ali je proizvodnja manjša od porabe. Lastniki naprav za samopreskrbo naj bi v skladu s predlogom uredbe za celo leto prejeli samo en račun za električno energijo, ki bo upošteval razliko med porabljeno in proizvedeno električno energijo, kar pa je, kot rečeno, moteče za elektrodistributerje.

Energetska politika v rokah ozke skupine

Če bi omenjeni način samopreskrbe z električno energijo zaživel v praksi, bi naložbe v sončne elektrarne postale spet zanimive. »Združenje slovenske fotovoltaike si namreč že dalj časa močno prizadeva za uvedbo neto merjenja. Vendar se zadeve v to smer, kljub številnim sestankom na ministrstvu za infrastrukturo, pomikajo zelo počasi,« pravi sekretar Združenja slovenske fotovoltaike Matej Guštin in dodaja: »Največja težava v fotovoltaiki pri nas je, da je energetska politika v rokah ozke skupine ljudi, ki sprejemajo odločitve, ki niso v prid večine uporabnikov.« Uvedbi mehanizma neto merjenja je naklonjen tudi Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.

Če bo naprava za samopreskrbo pravilno dimenzionirana, lastnik naprave tako rekoč ne bo imel stroškov z električno energijo, saj jo bo na letni ravni proizvedel toliko, kot jo bo tudi porabil. V primeru presežkov energije pa bo te oddajal v elektrodistribucijsko omrežje. Ker se naprava za samopreskrbo z elektriko priključi na notranjo inštalacijo stavbe, se obstoječe merilno mesto ne spreminja. Edina sprememba, ki je potrebna, je zamenjava obstoječega števca z novim dvosmernim, ki omogoča tudi daljinsko odčitavanje. Precej bodo poenostavljeni tudi administrativni postopki.

Lastnik naprave za samopreskrbo, za katerega več ne bo pomembno, ali bo fizična ali pravna oseba, ali je kmet ali upokojenec, bo moral zaprositi za dopolnitev oziroma spremembo obstoječega soglasja za priključitev in skleniti z dobaviteljem pogodbo o neto dobavi.