Državna uprava bo kmalu delovala iz oblakov

Nagrajenec CIO Jurij Bertok pravi, da bo državni računalniški oblak (DRO) konca leta 2017 največji oblačni ekosistem v Sloveniji.

pon, 08.06.2015, 13:00

Letošnji prejemnik nagrade CIO leta je Jurij Bertok, generalni direktor direktorata za informatiko ministrstva za javno upravo. Človek, ki je uredil področje IT na ministrstvu za obrambo, se je s sodelavci lotil še postavljanja skupnega imenovalca v državni informatiki, ki jo želi z državnim računalniškim oblakom osvoboditi iz aktualnih oko(po)v.

Ste deveti prejemnik nagrade CIO leta, priznanja za posebne dosežke na področju informatike. Kaj vam nagrada pomeni?

Presenetila me je že nominacija. Nagrada mi veliko pomeni, to je visoko priznanje, karierni uspeh. Še večji pomen pa ima za projekt, ki ga izvajamo skupaj s sodelavci na ministrstvu za javno upravo. Je dokaz, da smo na pravi poti, s pravimi cilji.

Omenjeno nagrado so do zdaj prejemali le vodje informatike v družbah, tokrat je prvič romala v javno upravo. Kaj je po vašem najbolj prepričalo žirijo?

Menim, da je bil glavni razlog predvsem vpliv, ki ga bo uspešna izvedba projekta državnih računalniških oblakov imela na slovensko IT-industrijo. S tem projektom vzpostavljamo novo povezavo med državo, akademsko sfero in zasebnim sektorjem. Ne nazadnje bo to največji oblačni ekosistem v državi. V njem bo 25.000 uporabnikov v neposrednem državnem oblaku, med drugimi nosilci javnih pooblastil, kot so bolnišnice, občine itd., pa je še dodatnih 160.000 potencialnih uporabnikov. Tretji del ekosistema je tako imenovani razvojno-inovativni oblak, katerega upraviteljica bo akademska sfera. Ta bo najmanjši in najbolj elastičen in bo razvojna platforma za izobraževalne ustanove in zagonska podjetja.

Kaj po vašem naredi dobrega informatika? Kakšne lastnosti mora imeti?

Dober informatik v poslovnem okolju mora biti ustrezno strokovno usposobljen na področju IT glede na delo, ki ga opravlja, motiviran za napredek oziroma razvoj ter sposoben prilagajanja in organizacije dela. Najpomembnejša lastnost je pogum za uvajanje sprememb, saj se IT nenehno razvija.

Lani ste začeli izvajati obsežen projekt prenove informatike v javni upravi. Kako napreduje, katere cilje ste že uresničili?

Celoten projekt reorganizacije informatike v državni upravi bo realiziran v treh letih z zaključkom konec leta 2017. Lani smo opravili natančno analizo IT v vseh organih državne uprave in vzpostavili pravne podlage v zakonu o državni upravi in sklepih vlade. Zdaj smo sredi naložbe, ki poteka skladno s strategijo in akcijskim načrtom. Lani smo zagotovili vir financiranja v višini 14,4 milijona evrov iz evropskih skladov in izvedli javne razpise za nakup IKT-opreme. Konec leta bo že deloval prvi del ekosistema državnega računalniškega oblaka. Sledila bo prenova državnega komunikacijskega omrežja HKOM.

Ste uvedli tudi kakšne organizacijske spremembe? Koliko se bo s prenovo informatike prihranilo?

Program ukrepov reorganizacije predstavljajo tehnološki in organizacijski stebri, ki zajemajo enotni finančni načrt na področju IT, centralizacijo nabavne funkcije, konsolidacijo kadrovskih virov in predvsem konsolidacijo informacijsko-komunikacijske infrastrukture. V zadnjih letih državna informatika porablja okoli sto milijonov evrov na leto, v prihodnje jih bo po naših ocenah le še 74 milijonov ali manj. Z vzpostavitvijo državnih računalniških oblakov načrtujemo 28-odstotni prihranek pri skupnih stroških delovanja državne informatike.

Kaj nova strategija v informatiki javne uprave prinaša zaposlenim v javni upravi in kaj državljanom?

Zaposleni bodo deležni predvsem učinkovitejših procesov, svoje delo bodo opravili hitreje, državljani pa si lahko obetajo boljše storitve. Strategija se zavzema za večjo ponudbo e-storitev na področjih, kjer Slovenija močno zaostaja za razvitejšimi državami, denimo v e-zdravju. Ob tem moramo poskrbeti za usklajen razvoj, uporabo skupnih gradnikov, standardov, skupne infrastrukture v oblaku in inovativne razvojne platforme.

E-storitve bodo postale celovite, informatizirane od začetka do konca procesa, vse na enem mestu za podjetnike in državljane, uveljavil se bo tudi princip zgolj enkratnega vnosa podatkov. Po zgledu komercialnih storitev potrebujemo preproste in intuitivne uporabniške vmesnike, preprosto uporabo e-identitet, pametne vodnike ter učinkovito pomoč z dostopnimi klicnimi centri.

Reorganizacija državne informatike je najbrž eden temeljnih projektov države, če želi vstopiti v digitalno dobo. Lahko pričakujemo, da bo država tudi z vidika digitalnega komuniciranja z državljani delovala bolj enotno in povezano? Kako boste odpravili sedanja silosna okolja?

Za odpravo silosnih rešitev pripravljamo podlage in platforme, ki bodo v pomoč projektnim vodjem. Intenzivno nadaljujemo razvoj skupnih horizontalnih storitev, kot so elektronsko vročanje, varnostna shema s prijavnimi mehanizmi in podpisno komponento, mobilna digitalna potrdila ... Poskrbeli bomo za usklajen razvoj, skupne gradnike in razvojne platforme, da ministrstvom ne bo več treba graditi lastnega okolja in aplikacij od začetka.

Veliko zanimanja vlada za vzpostavitev državnega računalniškega oblaka (DRO). Katere IT-storitve boste najprej selili vanj in kolikšen delež državne informatike bo v prihodnjih letih deloval v oblaku oziroma iz njega?

Najprej bomo izvedli migracijo infrastrukture upravnih enot, vzporedno pa selili tudi sisteme iz zastarelih centralnih računalnikov, kar bo poskrbelo za hitro povrnitev naložbe. Nadaljevali bomo selitev sistemov, ki zdaj tečejo po ministrstvih in organih v sestavi, ter znižali stroške lastništva in investicijskega vzdrževanja. Delež državne informatike, ki ga bo prevzemala centralna infrastruktura DRO, se bo povečeval v skladu z akcijskim načrtom na področju centralizacije. Iz izhodiščnega stanja 25 odstotkov naj bi do leta 2018 v oblaku delovalo vsaj 60 odstotkov državne informatike.

Podjetja v iskanju dodatne produktivnosti in učinkovitosti stavijo na optimizacijo poslovnih procesov in avtomatizacijo. Bo kaj podobnega po zaslugi informacijske prenove doletelo tudi državno birokracijo?

Z novo referenčno arhitekturo in platformo, ki jo pripravljamo v okviru upravljanja podatkov, bodo vzpostavljene razmere za učinkovit razvoj poslovnih procesov. Z vzpostavitvijo enotnih metodoloških pristopov k modeliranju podatkovnega sloja, standardizacijo podatkovnih struktur, skupnega podatkovnega slovarja bodo vzpostavljene razmere za učinkovito izmenjavo skupnih podatkovnih struktur, podatkovnih modelov, vzorcev/artefaktov, kar bo znižalo sedanjo visoko stopnjo kompleksnosti informacijskih sistemov in omogočilo vzpostavitev koncepta enkratnega zapisa podatkov.

Informatiki v podjetjih pogosto tožijo nad omejenimi proračuni, dejstvom, da drugi oddelki porabljajo njihov proračun za IT ... Kaj je za vas velik izziv pri delu?

IT je področje, ki dviguje učinkovitost posamezne organizacije, zato je treba vanj vlagati. Zlasti v obdobju finančnega krča moramo spremeniti miselnost, da je informatika strošek, vendarle gre za naložbo v boljše poslovanje. Popolnoma enako velja tudi v javni oziroma državni upravi. Na žalost tu še vedno vlada prepričanje, da je informatika podporna služba. In ko ni denarja, ukineš podporno službo. Obenem pa si vsi brez informacijske podpore težko predstavljamo vsakdanje življenje, tako poslovno kot zasebno.

Prijavi sovražni govor