Državne investicije naj bodo predvidljive

Ljubljana – Država naj da zagon in uredi poslovno okolje, nato pa bodo investirali tudi zasebniki, meni direktor zbornice gradbeništva Jože Renar. Poleg zagona projektov gradbinci od vlade zahtevajo predvsem dolgoročne investicijske načre in enostavnejše postopke za gradnjo.

Obnova železniške proge Ljubljana-Celje-Šentilj, drugi tir v Luko Koper, avtocestna odseka Draženci – Gruškovje in Divača – Jelšane, logistični center treh luk v Divači ter hidroenergetske objekte na Savi, našteva predsednik uprave SGP Pomgrada Stanko Polanič in poziva: »Pričakujem, da bo država finančno podprla te infrastrukturne projekte državnega pomena in začela z izgradnjo v finančni perspektivi 2015-2020.«

Jože Renar, direktor gradbeniške zbornice na Gospodarski zbornici, pa poudarja nujnost predvidljivosti investicij. »Potrebujemo jasne investicijske načrte, da lahko podjetja normalno delajo in načrtujejo. Pri nas pa je trg posla nepredvidljiv, hkrati pa imamo zelo tog trg dela. Podjetja imajo zato težave pri zagotavljanju kapacitet, po drugi strani pa se dogajajo špekulativna in neetična ravnanja,« je dejal Renar. Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva, v katerega so vključene strokovne, stanovske in izobraževalne organizacije iz panoge, je tako pred kratkim od vlade zahteval pripravo dolgoročne strategije vseh javnih investicij ter natančne akcijske načrte za obdobje petih let in okvirne za deset let. S tem bi država na trgu lahko nastopala proticiklično ter preprečila nepredvidljive in izjemno škodljive posledice pregrevanj in podhlajevanj trga gradbeništva. »Če ima država dobro pripravljene projekte, lahko regulira obseg dela na trgu. S tem bi lahko preprečila, da 40.000 ljudi v gradbeništvu izgubi delo, kot se je zgodilo v tej krizi,« dodaja Renar.

Gradbinci vladi predlagajo, naj strateške infrastrukturne projekte z možnostjo financiranja iz evropskih sredstev obravnava prednostno in kot spodbudo za oživitev gospodarske rasti. A predpogoj za uspešno koriščenje evropskih sredstev zanje je vnaprejšnja priprava projektne in investicijske dokumentacije. Zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev bo namreč evropski denar nujno potreben za zaprtje finančne konstrukcije. Gradbeništvo bo tudi letos, tako kot lani, raslo na račun komunalne infrastrukture, financirane iz pretekle finančne perspektive. »V naslednji evropski finančni perspektivi lahko na kohezijskih projektih pričakujemo predvsem energetsko prenovo stavb, za ostalo infrastrukturo pa več obeta Junckerjev 300 milijardni plan investicij, za katerega bomo lahko kandidirali predvsem z železniškimi, cestnimi in energetskimi projekti,« meni predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec. Direktor Strabaga za visoke gradnje Dietmar Cerjak pa največ priložnosti za prihodnost vidi pri obnovi bolnišnic, šol, vrtcev, železnic in cest.