Edina ponudba vlakov višja od pričakovane

Korporacija Stadler in njena poljska hčerka bi 25 vlakov v treh različnih izvedbah dobavili za 207 milijonov evrov.

A. S.
pon, 25.09.2017, 14:00; spremenjen: 16:40
Generalni direktor SŽ Dušan Mes je bolj kot zaradi cene slabe volje, ker so dobili eno samo ponudbo. Pred tem so namreč štirje proizvajalci potrdili, da bi se glede na tehnične zahteve lahko prijavili. Kaže pa, da so res preveč zasedeni in da jih tako majhno naročilo ne zanima. Za odgovor, kako naprej, je še prezgodaj, vendar pa Dušan Mes vendarle upa, da bi pogodbo lahko podpisali še letos - ali po pogajanjih s Stadlerjem ali pa po ponovljenem pospešenem javnem naročilu. Cena bi predvidoma morala biti podobna, kot so jo v zadnjem času dosegli Madžari in Srbi. In kot so jo napovedovali na SŽ.

Ljubljana – Na javno naročilo za nakup petindvajsetih garnitur potniških vlakov je v imenu švicarskega konzorcija Stadler poslala ponudbo le njegova hčerinska družba Stadler Polska in to v višini 207,4 milijone evrov skupaj z dedevejem.

V tretje gre rado, pravi pregovor – in tako so na Slovenskih železnicah po dveh prestavitvah roka za oddajo le pričakali odpiranje. Žal le ene ponudbe, ki pa - brez dedeveja je 169.994.500 evrov - za 13 odstotkov presega okvirno pričakovanih 150 milijonov evrov. Razpisna komisija SŽ bo odgovor ponudniku pripravila najkasneje v zakonskem, 90-dnevnem roku.

Za ostale velike evropske dobavitelje, kot sta na primer Bombardier in Siemens, ki je SŽ pred dobrim desetletjem in pol dobavil skupaj 10 dvočlenskih in 20 tričlenskih desirojev, je naročilo manj kot tridesetih kosov garnitur po vrsti vlaka po oceni poznavalcev preprosto – premajhno. Tudi sedanja Stadlerjeva ponudba zna biti censko posledica premajhnega naročila in treh različnih tipov. In prav cena se že takoj ponuja kot razlog za morebitno razveljavitev naročila.

Slovenske železnice, oziroma njena odvisna družba SŽ – Potniški promet so letos z vlado sklenile pogodbo o opravljanju obvezne gospodarske javne službe (OGJS) najmanj do leta 2031. Pogodba vključuje tudi nakup novih potniških garnitur.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Javno naročilo SŽ se glasi za deset dvopodnih tričlenskih enonapetostnih elektromotornih garnitur z enosmerno nazivno napetostjo 3 kV, deset enopodnih štiričlenskih tronapetostnih elektromotornih garnitur s tremi nazivnimi napetostmi 3 kV, 15 kV in 25 kV ter pet enopodnih dizel-elektro motornih oziroma dizel-hidravličnih garnitur.

V javnem naročilu je omenjena še možnost nakupa dodatnih 25 garnitur. Po razpisnih pogojih naj bi ponudnik z dobavo potniških garnitur s po najmanj dvema na mesec začel najkasneje v 24 mesecih od dneva podpisa pogodbe, še dvanajst mesecev kasneje pa naj bi bilo na slovenskih tirih vseh 25 potniških vlakov.

Korporacija Stadler

Stadler je k ponudbi priložil barvni prospekt, kako bi izgledali njihovi vlaki v barvah SŽ, vendar je na povsem komornem odpiranju ponudbe razpisna komisija pojasnila, da je to gradivo del ponudbe in javnost vanj zaenkrat še nima vpogleda. Ostali objavljeni podatki o stroških življenjskega cikla, odstotkih nizkopodnosti in porabi energije pa so pač zanimivi za strokovno javnost.

Korporacija Stadler je imela lani 2,1 milijarde švicarskih frankov prometa, naročnikom je predala petsto vozil, imela je 7000 zaposlenih. Letos slavijo tričetrt stoletja družbe; potniške vlake je Stadler začel izdelovati leta 1984, dvajset let kasneje pa je število zaposlenih preseglo tisoč. Nagla rast števila zaposlenih se je z nakupi in gradnjo novih proizvodnih obratov začela sredi prejšnjega desetletja.

Foto: arhiv Stadler

Leta 2005 so začeli s proizvodnjo na Madžarskem, leto kasneje na Poljskem. Tam so v Siedlcah od leta 2007 do lanskega septembra sestavili 312 garnitur potniških vlakov. 54 jih je ostalo na Poljskem, ostale so prodali v Nemčijo, Estonijo, Italijo, na Madžarsko, Nizozemsko in v Belorusijo. Stadlerjevi vlaki in lokomotive vozijo v 28 državah, potniški vlaki še po finskih, čeških, azerbejdžanskih, ruskih, luksemburških in švicarskih tirih ter tudi v ZDA.

Domače proizvodnje ni več

V mariborski tovarni tirnih vozil in toplotne tehnike TVT Boris Kidrič je leta 1964 služilo kruh več kot 3500 delavcev, po grobem stečajnem postopku v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja je število zaposlenih z 2700 padlo na 490, konec prejšnjega desetletja pa jih je bilo še vsega 322. Siemens je podjetje STS po 146 letih leta 2009 likvidiral.

Prijavi sovražni govor