Železniška proga Pragersko−Hodoš od danes elektrificirana

To je bil še zadnji neelektrificirani del mediteranskega koridorja. Investicija je vredna 465 milijonov evrov.

Objavljeno
10. junij 2016 12.55
ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - HODOŠ
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA

Murska Sobota − Danes se slovesno zaključuje projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko−Hodoš, ki je še zadnji neelektrificiran del mediteranskega koridorja.

Predsednik vlade Miro Cerar je ob današnjem odprtju modernizirane železniške proge Pragersko-Hodoš poudaril, da z njo dokazujemo, da smo moderna država, ki gleda v prihodnost in verjame, da bo otrokom in prihodnjim generacijam omogočila najmodernejše povezave in s tem razvoj po najboljših močeh.

Ta 109 kilometrov dolga proga povezuje nas vse, ljudi, naša podjetja, s sosednjimi državami, s to posodobitvijo proge pa vzpostavljamo še eno novo uspešno povezavo med Slovenijo in Madžarsko, saj so naši odnosi s to državo odlični, je dejal Cerar.

Napovedal je, da bomo to, kar delamo na področju energetike, energetskih in cestnih povezav, delali tudi prihodnje, da bosta državi tesno skupaj, kar bo dobro za ljudi obeh držav. »S tem postaja slovensko gospodarstvo še bolj konkurenčno, saj Luko Koper z moderno progo povezujemo z Madžarsko ter državami vzhodne in srednje Evrope, kar je posebno pomembno za naš razvoj,« je dejal.

Ob tem je dodal, da je to le eno poglavje od mnogih, da je pred nami izgradnja drugega tira, nadaljnja modernizacija železniškega omrežja, gradnja karavanškega predora in ceste ter tretje razvojne osi. Dejal je, da je vlada absolutno odločena, da drugi tir Slovenija izpelje do konca, pri čemer verjame, da bodo že v tem mandatu znatni premiki in da bo mogoče »zasaditi prvo lopato«, saj je zelo pomembno, da se Luka Koper razvija.

Miro Cerar na prvi vožnji po posodobljeni progi. Foto: Tadej Regent/Delo

»Vsem, ki menijo, da vlada ne skrbi dovolj za Luko Koper, naj povem, da se zelo motijo, vlada ve, da Slovenija potrebuje Luko Koper, to je naše okno v svet in geostrateška pozicija naše države, zato bomo storili vse, da bo uspešno živela,« je še dodal.

Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Peter Szijjarto pa je na slovesnosti dejal, da se je gospodarski položaj Madžarske z elektrifikacijo proge Pragersko-Hodoš izredno izboljšal, da zanje to pomeni napredek pri izvozu in zunanji trgovini, saj uporabljajo Luko Koper, prek te proge pa lahko do nje pridejo bistveno hitreje. Naložba odlično prikazuje tudi raven odnosov med dvema državama, saj sta skupaj naredili korak za okrepitev srednje Evrope, je še povedal Szijjarto.

Več kot 900 milijonov v sedmih letih

V letih 2007−2013 smo v železniško infrastrukturo v Sloveniji vložili več kot 900 milijonov evrov, v obdobju do 2020 pa bomo vložili več kot dve milijardi, je na slovesnosti ob odprtju modernizirane železniške proge Pragersko−Hodoš povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

»Pri teh projektih, sofinanciranih iz evropskega kohezijskega sklada, smo predvsem modernizirali in nadgradili železniško infrastrukturo na  tako imenovanih jedrnih evropskih koridorjih. Pri tem smo sledili ciljem, da na tem omrežju izpolnjujemo zahteve sodobnih evropskih standardov, kar pomeni, da je na teh progah treba zagotoviti ustrezno nosilnost, elektrifikacijo, posodobljene signalno-varnostne in komunikacijske sisteme, tudi hitrost vožnje najmanj sto kilometrov na uro,« je dejal Gašperšič.

EU prispevala 207 milijonov evrov

Največji in najpomembnejši projekt je bila prav modernizacija proge Pragersko−Hodoš, ki je stala 465 milijonov evrov, EU pa je zanj iz kohezijskega sklada prispevala 207 milijonov evrov. Proga zdaj omogoča hitrosti do 160 kilometrov na uro, z elektrifikacijo pa so se zmanjšali časi vožnje, prepustnost med Pragerskim in Ormožem se je povečala z 78 na 84 vlakov na dan, med Ormožem in Hodošem pa s 46 na 67 vlakov. Ob 109 kilometrih obnovljene železniške proge so urejeni številni prehodi, zgrajenih je bilo tudi več kot 40 kilometrov novih cest.

Ob omenjenih dobrih dveh milijardah evrov v novi finančni perspektivi minister pravi, da večji del tega sicer zaseda vrednost projekta drugega tira, ki pa bo financiran z javno-zasebnim partnerstvom. Gašperšič je dejal, da zasledujejo naprej cilje iz prejšnje perspektive in da se pri obnovi železniške infrastrukture pomikajo po preostalem omrežju proti Poljčanam, Celju, Zidanemu Mostu, Ljubljani in Divači.

Do 2021 nadgrajena tudi enotirna proga Maribor−Šentilj

Tudi med Mariborom in Šentiljem bo do leta 2021 nadgrajena obstoječa enotirna proga, nadaljevanje oziroma gradnja drugega tira pa bo odvisna od potreb. Gašperšič je dodal, da bodo na celotnem omrežju uvedeni evropski standardi, kar bo Sloveniji zagotavljalo konkurenčnost.

Na vprašanje o zapletu, ker je upravno sodišče razveljavilo del gradbenega dovoljena za postavitev daljnovoda Murska Sobota−Mačkovci, tako da daljnovod še ni postavljen, obstoječe omrežje na progi pa je zato preslabo, je minister odgovoril, da upa na čimprejšnji razplet. Kot pojasnjujejo na Slovenskih železnicah, bodo zaradi omejene moči odjema vlaki morali voziti počasneje, vendar vsaj enako hitro, kot so do zdaj z dizelskimi lokomotivami, na progi pa bo lahko naenkrat le en vlak.

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj pa je ob predstavitvi projektov in dosežkov Slovenije pri izrabi evropskih sredstev poudarila, da je evropska kohezijska politika veliko več kot samo vlaganje v infrastrukturo, saj je njen cilj ustvarjanje boljšega življenja za vse.

»Vsi projekti so prispevali k zmanjševanju razlik razvitosti regij, kar je eden ključnih motivov za bolj konkurenčen nastop slovenskih podjetij in bolj inovativen nastop, ki ga nujno potrebujemo za dolgoročni razvoj. Začeli smo izkoriščati čezmejne podjetniške potenciale, usposabljali smo se za boljše življenje,« je dejala Smerkoljeva.

Nova delovna mesta in boljše življenje

Med mejniki v prejšnji perspektivi je Smerkoljeva omenila več kot 50.000 delovnih mest, naložbe v vse oblike znanja, vključitev več kot 600.000 ljudi, z neposrednimi subvencijami podporo več kot 3000 malim in srednje velikim podjetjem, da so lahko postala bolj konkurenčna. Spodbudili smo za 1,75 milijarde evrov zasebnih vlaganj, zagotovili novo raziskovalno infrastrukturo, zgradili tri fakultete, pet centrov za ravnanje z odpadki, 400.000 ljudi je dobilo dostop do pitne vode, 150.000 do kanalizacije, zgrajenih je bilo kar deset urgentnih centrov, je dodala.

Za novo obdobje 2014−2020 ministrica pravi, da so sprejeli že več kot 60 odločitev za podpore novim projektom za kar 540 milijonov evrov, kar pomeni, da se bližamo meji 20 odstotkov celotnih alokacij za novo obdobje, v katerem imamo na razpolago nekaj več kot tri milijarde evrov.