Tiskane izdaje
Ljubljana - Državna revizijska komisija je zavrnila vse pritožbe vseh treh neizbranih ponudnikov na Darsovem razpisu za uvedbo elektronskega cestninjenja za težja vozila, tako da po nekajletnem postopku sedaj načeloma ne bi smelo biti večjih preprek, da državna avtocestna družba podpiše pogodbo z izbranima Telekomom Slovenije in norveško družbo Q-Free.
Odločitev o zavrnitvi pritožb je Q-Free objavil na svoji spletni strani, državni revizorji pa bodo odločbo objavili, ko bodo prejeli potrditev, da so jo dobili vsi prejemniki. Predsednik revizijske komisije Borut Smrdel odločitve kot običajno ne komentira.
Telekom Slovenije in Q-Free sta v prijavi na razpis navedla, da bosta posel izvedla za 99,9 milijonov evrov brez DDV, ostali trije ponudniki pa so Iskratel in Sky Toll (za 110,1 milijon evrov brez DDV), skupina Cetis, Autostrade in Engineering Informatica (za 114,6 milijonov evrov brez DDV) ter dunajska in ljubljanska družba Kapsch Traffic Com, ki sta bila pred dvema letoma izbrana na kasneje razveljavljenem razpisu pa naj bi elektronsko cestninjenje vpeljala za nekaj evrov manj kot za 115,00 milijonov evrov brez DDV.
V Telekomu Slovenije so z odločitvijo, ki je za njih pričakovana, saj verjamejo, da so s Q-Freejem oddali najboljšo ponudbo, seznanjeni, vendar razpisa do podpisa pogodbe ne komentirajo. (Zanimivo je, da je o odločitvi prvi poročal Q-Free in ne vodilni partner, Telekom.) Blaž Gostiša iz slovenskega Q-Free Traffic Designa meni, da je bila ob spoštljivi konkurenci odločitev revizorjev korektna.
Naročnik, Dars, sklepa državnih revizorjev do torkovega poldneva še ni dobil, so pa seznanjeni o zavrnitvi vseh zahtevkov. Odločitve niso dobili niti v celjskem Cetisu, niti je - zaradi dopustov - še niso prevzeli v Kapschu, prejem sklepa o zavrnitvi pritožb pa so potrdili v Iskratelu, kjer so se že tudi ostro odzvali. Opozorili so, da so revizijo zahtevali, ker so bile po njihovem mnenju kršitve v postopku izbora izvajalca "očitne, na kar so opozarjali številni domači in tuji pravni strokovnjaki." Kljub zakonski ureditvi, po kateri je odločitev komisije dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva, bo Iskratel v naslednjih dneh preučil vse možnosti, da zaščiti svoj pravni in poslovni položaj.
Po njihovem prepričanju je komisija odločala "pristransko in, žal, ni odstopila od svoje dosedanje prakse, da se do določenih vsebinskih vprašanj v svoji odločitvi sploh ne opredeli." V Iskratelu komisiji tudi očitajo, da se ni opredela glede "nepravočasnosti dopolnitve ponudbe s strani izbranega ponudnika" in da so v svojem sklepu zašli tudi v nasprotja s svojimi lastnimi besedili.
Izjavo so v Iskratelu zaključili z ugotovitvijo, da so "pri odločitvi o izboru izvajalca elektronskega cestninjenja poleg navedenega očitno že prej prevladali tudi interesi, zaradi katerih v Sloveniji ne bomo dobili najbolj ugodne rešitve za elektronsko cestninjenje." Še vedno trdijo, "da izbrana ponudba ni najboljša, saj ne zadovoljuje potreb razvojnih smernic, kot jih določa Evropska direktiva. Če ob tem upoštevamo še možnosti nadgradnje sistema, pa izbrana ponudba niti ni najcenejša, kar gotovo zanima tudi slovenske davkoplačevalce, ki bodo na koncu poravnali račun."
Elektronski križev potV tem četrtem postopku javnega naročanja je Dars ponudbe dobil sredi lanskega oktobra, odpiranje pa je bilo nato zaradi pritožbe Kapscha za dva meseca zamaknjeno. Sledilo je seveda preučevanje ponudb in sredi marca objava o izboru. Po preučitvi dokumentacije so se vsi trije neizbrani ponudniki pritožili Darsu, ki je vse pritožbe zavrnil in jih sredi maja predal državnim revizorjem.
Od vseh štirih ponudb je ob različnih možnih tehnologijah oddala ponudbo satelitske tehnologije le Iskratel in Sky Toll, medtem ko so ostali trije, vključno z izbranim, ponujali mikrovalovno tehnologijo. Med samim postopkom izbora se je pojavil dvom o istovetnosti oddane in pregledane dokumentacije (debelina ovojnic se je po mnenju tudi strokovnjakov preveč povečala).
Ker postopka uradno ni (smel) nihče komentirati, so v javnost pricurljala le ugibanja o električnih priključkih; prav glasna ni bila niti razprava o prednostih ene in druge tehnologije. Še najbolj glasni so bili v Iskratelu, kjer so trdili, da je bil že sam razpis tehnološko zastarel. In seveda, da je satelitska tehnologija za razgibano Slovenijo primernejša. In nasprotno: v Kapschu so prepričani, da je za tako pokrajino kot je slovenska primernejša mikrovalovna tehnologija.
