Tiskane izdaje
Ljubljana – Eles je lani posloval z 11,2 milijona evrov čistega dobička. Letos ga čaka odplačni prevzem prenosnega 110-kilovoltnega omrežja od distribucij, za kar bo najel najmanj 50 milijonov evrov posojila. Poleg tega je to omrežje v slabšem stanju.
Direktor Elesa Aleksander Mervar je poudaril, da so se kljub povečanju dobička tarife za prenosno omrežje od leta 2012 znižale za 15 odstotkov. Eles je lani za naložbe namenil 37,7 milijona evrov, leto prej 46,2 milijona evrov, največ pa leta 2012, ko so gradili dvojni 400-kilovolten (kV) daljnovod Beričevo-Krško, 69,7 milijona evrov. Med glavnimi načrti za letos je začetek odplačnega prenosa 110 kV prenosnega omrežja v lasti drugih pravnih oseb. Mervarja skrbi vzdrževanost omrežja, ki ga morajo prevzeti, saj distribucije v to niso vlagale. »Pred leti smo prevzeli stikališče pri Jedrski elektrarni Krško. Če bi vrgel petardo, bi se kaj razletelo, še huje je bilo kot v Trbovljah,« pravi Mervar.
Prevzem tega omrežja je predvidel energetski zakon, v nedavno sprejeti uredbi pa je določeno, kaj je prenosno in kaj distribucijsko omrežje. »Nisem najbolj zadovoljen,« je poudaril Mervar in dodal, da se morata po uredbi Eles in sistemski operater distribucijskega omrežja SODO dogovoriti o enotnem nadzoru nad 110-kV omrežjem. »Glede na odnos med SODO in petimi distributerji to nalogo ocenjujem kot »misijo nemogoče« in pričakujem, da bo ministrstvo pripravilo spremembo energetskega zakona,« pravi Mervar. Težava je tudi to, da je zakon predvidel prevzem omrežja v treh letih po uveljavitvi zakona, uredbo pa so čakali več kot leto, zato imajo za prenos omrežja le leto in 11 mesecev.
Eles bo moral prevzeti 46 kilometrov zazankanih 110 kV daljnovodov in 127 daljnovodnih polj. To pomeni organizacijske spremembe, dodatne zaposlitve in najem za najmanj 50 milijonov evrov posojila. »Ne bomo prevzemali, če daljnovod nima izdanega uporabnega dovoljenja, zemljiško-knjižno dokazanega lastništva, zemljiško knjižno urejene služnosti in urejenih pogodb o odškodninah z lastniki zemljišč,« je poudaril Mervar.
V Eles tri ministrstva
Med Elesovimi prednostnimi načrti je tudi 400 kV daljnovod Cirkovce-Pince, težava je le, da so državni organi sprejeli državni prostorski načrt, po katerem gre del trase čez ozemlje, ki je predmet arbitraže. Po Mervarjevem mnenju ta daljnovod sicer ne bo zelo zaseden, komercialne poti iz Avstrije na Madžarsko so namreč zaprte, Madžarska pa je podobno kot večina sosednjih držav, energetsko uvozno odvisna. Zasedenost daljnovoda bi se lahko popravila po načrtovani gradnji jedrskih elektrarn na Madžarskem in Slovaškem. Mervar pa je znova zatrdil, da daljnovoda Okroglo-Udine ne bo.
Med načrti za letos so tudi priprave na gradnjo novega tehnološkega središča v Beričevem. Center vodenja, ki je tam, je grajen na neprimeren način in ni potresno varen, v zgradbo bi zato morali vložiti še tri do štiri milijone evrov. Zato so se že pred leti odločili, da gredo v večfazno gradnjo. Njegov cilj je, da se celoten Eles preseli tja, saj »noben operater prenosnega omrežja nima centra vodenja sredi mesta«, poleg tega pa bi v sedanje prostore Elesa lahko preselili »dva ali tri ministrstva«.
Podpora Tešu
Cena elektrike na borzah se je od leta 2008 znižala za več kot polovico, cena megavatne ure za leto 2016 na borzi v Leipzigu znaša 31,58 evra. »Ni tehnologije, s katero bi lahko proizvajali elektriko po tej ceni,« pravi Mervar in dodaja, da bi tudi nova 1600-megavatna jedrska elektrarna v Sloveniji, na kateri temelji osnutek Energetskega koncepta, na leto proizvedla 155 milijonov evrov izgube. Podobno je tudi z novimi hidroelektrarnami na spodnji Savi, vendar te lahko dobijo subvencije za obnovljive vire energije.
»Ali se lahko izognemo mehanizmu CRM? Da, ampak ob združitvi obeh energetskih stebrov in odločitvi, da gre denarni tok drugega stebra za to, da preživi prvi steber. 'Ne', če ostane obstoječa organiziranost. Ne bo ga treba uvesti, če pride do višje cene električne energije, do česar bi privedle težave v oskrbi z elektriko,« meni Mervar o mehanizmu podpor za stabilnost omrežij, o čemer zdaj Komisija tipa mmenja držav članic EU.
»Če govorimo o Tešu, to ne pomeni, da z uvedbo CRM plačaš vse zablode,« je dejal Mervar in poudaril, da je Teš ključen za zagotavljanje sistemskih storitev v omrežju, na leto pa tudi proizvede štiri teravatne ure elektrike oziroma tretjino slovenske porabe. Ustavitev proizvodnje v Tešu bi po Mervarjevi analizi pomenila 40-odstotno uvozno odvisnost Slovenije in izenačitev slovenskih cen elektrike z italijanskimi, najvišjimi v širši regiji. Obenem ocenjuje, da bo pri trenutnih tržnih cenah elektrike izguba Teša in Premogovnika Velenje skupaj znašala med 70 in 90 milijoni evrov, to pa bo pomenilo tudi izgubo Holdinga Slovenske elektrarne.
