Tiskane izdaje
Pet zadnjih spodnjesavskih hidroelektrarn, za gradnjo katerih je bil leta 2000 sprejet poseben zakon, bo državo stalo med 800 in 900 milijoni evrov. Skupaj bodo proizvajale slabih šest odstotkov slovenske potrebe po električni energiji. Relativno malo za relativno veliko denarja. A projekt ima številne neenergetske učinke, ki v marsičem podpirajo njegovo izvedbo.
Spodnjesavskih hidroelektrarn bo pravzaprav šest. A ker HE Vrhovo ni del zakona izpred 17 let, temveč v okviru podjetja Savske elektrarne Ljubljana obratuje od leta 1993, bomo v nadaljevanju pisali zgolj o petih proizvodnih enotah, združenih v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (Hess).
Objekt v Boštanju obratuje od leta 2006, na Blanci od 2009, v Krškem od 2013 in v Brežicah natančno en teden. Skupaj s HE Mokrice – tik pred sprejetjem je dogovor o finančni konstrukciji, ki naj bi začetek tri leta in pol trajajoče gradnje omogočil konec leta 2018 – bodo štiri že delujoče elektrarne na leto povprečno proizvedle 703 GWh električne energije oziroma približno 5,5 odstotka slovenske porabe brez izgub v zadnjih letih.
Matematika energetikov
Računica upravičenosti gradnje petih HE je za slovensko energetiko – Hess je v 51-odstotni lasti skupine Gen energija, preostali družbeniki so podjetja prvega energetskega stebra HSE – enostavna. Projekcije za leto 2018 na madžarski borzi, ki je relevantna za Slovenijo, napovedujejo ceno električne energije za MWh pri 44 evrih za pasovno proizvodnjo in pri 55 evrih za trapezno oziroma vršno energijo. Če vzamemo približno sredinsko vrednost 50 evrov za MWh, naj bi Hess po dokončanju mokriške elektrarne na leto s prodajo električne energije ustvaril okoli 35 milijonov evrov prihodka.
»Od tega zneska bi za dajatve državi in občinam namenili 14 odstotkov, kar znese 4,9 milijona evrov. Predvideni stroški dela in stroški vzdrževanja so ocenjeni na vsak po 2,5 milijona evrov. Za nove investicije in poplačilo financiranja gradnje objektov na spodnji Savi bi tako ostalo 25 milijonov evrov (15 milijonov amortizacija in 10 milijonov dobiček),« pravi direktor Hess Bogdan Barbič: »Za energetski del petih HE bomo predvidoma namenili 453 milijonov evrov. Ob konstantni ceni 50 evrov za MWh električne energije bi investicijo odplačali v približno dveh desetletjih.«
Koncesijska pogodba za izkoriščanje potenciala spodnje Save je bila med vlado in energetiko podpisana za obdobje 50 let in se lahko podaljša. S tem bi se z energetskega vidika upravičenost gradnje kljub relativno majhni proizvodnji za relativno veliko denarja še strmo povečala.
Protipoplavna varnost
Zahtevnejša je matematična enačba, ki izkazuje smiselnost gradnje elektrarne z vidika infrastrukturnega dela vlaganj (akumulacije, pritoki, protipoplavna zaščita, cestno omrežje ...). Ocenjena vrednost slednjega se za pet objektov približuje znesku 400 milijonov evrov; za zagotavljanje tega denarja je v veliki meri pristojna vlada. Ker bo v primeru vseh petih elektrarn največje breme padlo na vodni sklad, so po številnih neurjih od Železnikov 2007 dalje iz mnogih koncev Slovenije žugali proti spodnji Savi, češ da jim omenjeni projekt odžira sredstva za protipoplavne ukrepe.
Ob tem, da se pravi razlog izpostavljenosti Slovenije poplavam skriva v nepripravljeni dokumentaciji, je spodnja Sava za Posavce v veliki meri predvsem protipoplavni projekt. Analiza posledic katastrofalnih poplav leta 2010 namreč razkriva, da je bilo v brežiški, krški in sevniški občini uradno za 4,3 milijona evrov škode. Če k temu dodamo večji del sevniške občine, kjer je zaradi že zgrajenih hidroelektrarn bila preprečena škoda v višini med 1,6 in 2,3 milijona evrov, bi ponovitev vremena izpred sedmih let brez nasipov spodnjesavskih elektrarn v regiji povzročilo vsaj za 6 milijonov evrov škode.
V študiji o analizi učinkov verige na državni proračun, ki jo je za Hess leta 2014 izdelal Elek, je družbena škoda, ki bi jo Posavje do leta 2066 utrpelo brez nasipov, ocenjena na od 90 do kar 292 milijonov evrov. A tudi če je ta ocena prenapihnjena, Barbič opozarja, da bi država tudi brez gradnje spodnjesavskih hidroelektrarn v regiji morala zgraditi na desetine milijonov evrov vredne protipoplavne nasipe: »Ti so za Posavje ključni. Razlika je v tem, da ko država gradi nasipe recimo na Savinji, investicijo plačuje iz proračunskih sredstev. Na spodnji Savi pa se stroški nasipov preko plačila koncesnine in vodnega povračila (14 odstotkov vseh prihodkov od prodaje elektrike) financirajo tudi iz naslova obratovanja spodnjesavskih hidroelektrarn.«
V drobovju elektrarne. Foto: Janoš Zore/Delo
Če bi 50 let delovanja verige petih elektrarn prodajne cene obstale pri 50 evrih za MWh, bi Hess preko obeh dajatev državi in občinam nakazala več kot pol zneska, vloženega v gradnjo neenergetske infrastrukture – 245 od skupno približno 400 milijonov evrov. Od tega bi država prejela 140 milijonov evrov. Z morebitnim višanjem cen električne energije se bodo vplačila v javne proračune le še povečevala.
Ostali učinki
Z dodatnimi učinki na državne finance (davek od dobička, DDV in dajatve od plač) naj bi, če je verjeti študiji Eleka, država do leta 2066 prejela še vsaj okoli 800 milijonov evrov. Ob tem je analiza Umarja iz leta 2015 pokazala, da bo veriga tudi v prihodnjih letih imela nezanemarljiv učinek na ekonomsko aktivnost Slovenije – v letih od 2009 do 2011 je prispevala približno četrtinko odstotka gospodarske aktivnosti v državi. Pomemben je tudi dvig deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
A za lokalno prebivalstvo so od državnih financ pomembnejše še nekatere druge pridobitve. Iz vseh petih elektrarn je možno za namakanje kmetijskih površin odvzeti osem kubičnih metrov vode na sekundo, kar močno presega celoten pretok Krke v Podbočju 31. avgusta letos (5,52 m3/s).
Glede na študijo ljubljanske Biotehniške fakultete iz leta 2013 o možnostih za preprečitev škode zaradi suše bi v 25 letih kmetijstvo v regiji ob 49 milijonih evrov stroškov z namakanjem lahko ustvarilo za 548 milijona evrov novih pozitivnih učinkov. A do tega bi prišlo le v primeru, če bi z ustreznimi kulturami namakali vseh potencialnih 3890 hektarov površin; trenutne namakane površine žal komaj presegajo trimestno številko.
Predvsem od brežiške nižinske akumulacije si veliko obetajo tudi rekreativci. Občina je pri snovanju možnosti počasna, saj kljub desetletju nastajanja HE Brežice šele pripravlja idejno študijo. Tudi zato drugih možnosti ob akumulaciji za dvig zdravega načina življenja, kot so hoja, tek ali kolesarjenje, zaenkrat še ni na voljo.
V nasip je že vgrajen potencialen prehod vode do želenega centra za športe na divjih vodah. Veslaška zveza bi na štirikilometrski ravnici jezera želela proge za veslanje na mirnih vodah. Prostor za splavnice omogoča ureditev plovbe od Krškega do Donave. Po vzoru višje ležečih elektrarn pa je raba akumulacije potencialno možna tudi za motorna plovila, majhne jadrnice in ribiška svetovna prvenstva.
Kakšni bodo ostali učinki daleč največje akumulacije med petimi, brežiške, na naravo – na nivo podzemnih voda, spremembo ribjega življa, ekosistem zaradi porasta števila ptic, odvisnih od velikih vodnih površin, stopnjo vlage v ozračju in njen vpliv na živo ter neživo naravo – bo pokazal čas. A dejstvo je, da so učinki spodnjesavske verige številni, nekateri med njimi pa tudi pozitivni.
