Energetika: zaprtost za tuja vlaganja odvrača partnerje

Ljubljana – »Še eno leto bomo zbirali mnenja in se posvetovali, da bomo pripravili celovit energetski koncept,« je ob robu konference En.odmev 015 povedal Danijel Levičar, generalni direktor direktorata za energijo. Slovenija pri tem ni cilj tujih naložb.

»Slovenska energetika potrebuje sistemske spremembe,« je na strateški energetski konferenci v organizaciji Energetike.net dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ključna je zanesljivost preskrbe, pri tem pa negativno izstopa predvsem uvoz energentov za promet, saj Slovenijo postavlja v položaj 50-odstotne uvozne energetske odvisnice. Ministrstvo zato poudarja nujnost prehoda na alternativne vire pogona v prometu, predvsem elektriko. Gašperšič je poudaril tudi okoljsko in gospodarsko koristnost povečanja učinkovitosti rabe energije. Danijel Levičar v elektrifikaciji prometa vidi »izziv, ki se ga moramo dotakniti«. Ne nazadnje obstajajo v Sloveniji inovativna podjetja in znanje na tem področju. »To bo predmet tako energetskega koncepta kot prometne strategije,« je dodal Levičar in poudaril, da morajo v energetskem konceptu poiskati stične točke z gospodarstvom, rešitve morajo, skratka, omogočiti razvoj domačih podjetij.

Cilj privatizacije: rast panoge

Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Pirc je opozoril, da je za tuje partnerje v slovenski energetiki vedno prostor in čas, cilj privatizacije energetike pa ne sme biti vračanje državnega dolga, ampak rast panoge in nove naložbe. Sloveniji po Pirčevem mnenju sicer zelo manjka energetska strategija. To in zaprtost energetike za tuja vlaganja namreč odvračata tudi mogoče partnerje. »Za slovensko energetiko kakšnega posebnega zanimanja v tujini ni,« je dodal Pirc.

Na domače in predvsem tuje soinvestitorje računajo v Gen energiji, ko je govor o drugi nuklearki. Tako se namreč poveča transparentnost projekta, tveganja pa porazdelijo. Jože Špiler iz Gen energije je sicer poudaril, da so vse študije, ki jih že izvajajo, namenjene oceni upravičenosti in izvedljivosti projekta. »To je zgolj pomoč, študije ne pomenijo, da bo sprejeta odločitev za gradnjo,« je dejal Špiler.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok je Teš 6 označil za primer, kako se projekti ne bi smeli voditi. Zaradi njega bo morala celotna skupina HSE v prihodnjih treh do petih letih izvesti racionalizacijo poslovanja, za naložbe pa ne bo denarja. »Izvlekli se bomo iz težav. Ta blok zdaj imamo, energetski sistem pa ga potrebuje,« je poudaril Košorok. Aleksander Mervar, direktor Elesa, je temu pritrdil. Brez Teša 6 bi cene elektrike v Sloveniji zaradi uvozne odvisnosti zrasle na italijansko raven. Vendar bo Teš 6 ogrozil celotno skupino HSE, ki brez zmanjševanja stroškov ne bo preživela. Glede prihodnosti pa je Mervar opozoril, da sta le dve možnosti, ali drugi blok jedrske elektrarne ali zajezitev Mure.

Cene onemogočajo naložbe

Glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc je pojasnil, da še vedno ni uradnega stališča o ustavitvi projekta Južni tok, so pa ustavljene vse aktivnosti. Medtem so Plinovodi sicer zgradili novo plinovodno povezavo od avstrijske meje do Vodic, plin pa je prvič tekel skozi Slovenijo v Italijo.

Leonid Grigorjev, glavni svetovalec vodje ruskega Centra za analize, je povedal, da so možnosti za ruske naložbe zaradi nizke cene nafte in padca vrednosti rublja zmanjšane. Kljub temu v EU pričakujejo, da »bomo investirali, energente poceni in zanesljivo dobavljali, poleg tega pa v celoti upoštevali evropska pravila«. Opozoril je tudi, da se bodo cene plina do poletja znižale in da se s tem, da bo Gazprom novembra 2019 ustavil tranzit plina skozi Ukrajino, nihče resno ne ukvarja.

Anton Papež iz Interenerga je v razpravi o Sloveniji na investicijskem zemljevidu poudaril, da v energetiki ne bo nobenih naložb, če bodo cene elektrike vztrajale pod 40 evrov za megavatno uro. Že zdaj je veliko termoelektrarn na plin in premog, države pa zapirajo jedrske elektrarne.