Energetski zakon bo kmalu zastarel

Lastništvo vodov pomembnejše od vsebine, skupinska samopreskrba pa ni predmet zakona, to bo še počakalo.

sre, 14.02.2018, 06:00

Robert Golob, predsednik uprave Gen-I

Te spremembe zakona so popolnoma nepomembne za razvoj slovenske energetike, ne določajo, kakšno naj bo omrežje, da bo kos izzivom prihodnosti. Ko bodo pisali pravi energetski zakon zaradi zahtev novih tehnologij, bo treba sedanje rešitve revidirati. Prihodnja vladna garnitura se bo morala ukvarjati s prenosom zimskega paketa evropske zakonodaje, novim rešitvam se ne bo več mogoče izogniti.

Aleksander Mervar, direktor Elesa

Mudi se predvsem zaradi uveljavitve evropske zakonodaje, ki že velja in pri čemer zamujamo. Menim, da energetski koncept ni slab, in večkrat sem že predlagal, naj se sprejme. Njegovo sprejetje pomeni zeleno luč za pripravo številnih akcijskih načrtov, predvsem s področja razpršenih virov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, hrambe električne energije, električne mobilnosti, energetske učinkovitosti in podobnega.

Ljubljana - Vzroki za novelo energetskega zakona so manjše uskladitve z dvema direktivama, odločbo ustavnega sodišča in smernicami za državno pomoč. To pa ne pomeni sledenje razvoju, pravijo poznavalci, zato se bo morala prihodnja vlada takoj spet lotiti zakona.

Zaokrožena gospodarska območja z lastnim upravljanjem omrežja bi bila le majhen del energetske zakonodaje, pravi Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, vendar tako kot možnost skupinskega vlaganja v nove elektrarne na obnovljive vire niso prišla v zakon kljub več predlogom. »To ni bila zakonska materija, ki bi jih zanimala,« pravi Golob, ki ne verjame, da bo po volitvah ekipa na ministrstvu za infrastrukturo delo nadaljevala. Neuradno tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič podpira take rešitve, a je pri podrejenih zanje manj zanimanja.

V nasprotju s slovenskim popravljanjem zakona veliko evropskih držav uvaja možnosti skupinskih vlaganj, zaokroženih območij in novih vrst merjenja, digitalizacijo in drugo. »Tudi Slovenija bo morala v to, čeprav po pol leta, bodo pa sončni paneli še cenejši,« meni Golob in dodaja, da sedanja vlada noče naprej niti z energetskim konceptom. »Kdo bo imel v lasti daljnovod, je povsem nepomembno v primerjavi z vsebino, ki bi morala biti na tem daljnovodu. Bistveno je vprašanje meritev, ne to, kar imamo v zakonu,« opozarja Golob in dodaja, da v Evropi drugače razumejo tudi naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. V tujini so operaterji omrežja organizirani funkcijsko in namensko, pri nas pa ima le enako ime.

Aleksander Mervar, direktor Elesa, meni, da je vzrok za odsotnost opredelitve skupinske samopreskrbe v zakonu to, da trenutno v naši državi nimamo verodostojne, celovite študije za področja, kot so samopreskrba, zadruge in podobno. »V letu ali dveh bo treba izdelati akcijske načrte za več področij,« pravi Mervar.

Skrita pomoč Tešu?

Okoljevarstvene organizacije vztrajno opozarjajo, da je v uvedbi plačevanja primarne regulacije skrita podpora Tešu 6. To, kar vladi ni uspelo z uvedbo prednostnega dispečiranja (te možnosti Slovenija nima več), zdaj uvaja z novelo energetskega zakona, pravijo v Greenpeaceu in Focusu. »To ni res. Gre za storitev, ki je plačljiva v vseh državah, članicah EU, razen v državah Balkana. Če se okoljevarstvene organizacije tako rade zgledujejo po državah, članicah EU, v katerih je v zadnjih letih rast proizvodnje elektrike iz razpršenih OVE najvišja, potem naj bodo korektne in naj proučijo tudi plačljivost primarne regulacije v teh državah,« pravi Mervar.

Lastnina daljnovodov

Na vprašanje, zakaj je pomembno lastništvo daljnovodov, ne pa tudi vsebina, denimo cilji za pametna omrežja, nove načine merjenja in podobno, je Mervar odgovoril, da spremembe EZ-1 ne poudarjajo pomembnosti lastništva, ampak pomembnost enotnega daljinskega krmiljenja 110-kilovoltnega omrežja, ki je v lasti tako Elesa kot elektrodistribucijskih podjetij. »Strinjamo se, da bi energetska zakonodaja morala slediti trendom razvoja v energetiki. Predvsem bi moralo biti med pomembnejšimi nalogami zagotavljanje pogojev uvajanja in krmiljenja razpršenih virov energije, ki, kot pravilno ugotavljate, podpirajo tudi samopreskrbo z energijo. Pri tem mislimo tudi na ustrezno digitalizacijo omrežja, s katero bomo te razpršene vire lahko učinkovito upravljali tako, da bo zagotavljena zanesljivost delovanja omrežja,« so povedali v Elektru Ljubljana.

Za zakonom še koncept

»Težko rečemo, ali jih v hitro sprejemanje novele zakona silijo morebitni roki odprave neskladnosti sedanje zakonodaje z direktivama ali pa je morda vzrok kaj drugega. Zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma bi morale biti predvsem v energetskem konceptu Slovenije jasno določene in kvantificirane. Nedodelana je tudi elektrifikacija prometa, brez katerega nizkoogljične družbe prav gotovo ni in ki je ena bistvenih zavez pariškega sporazuma. Po našem mnenju je treba dodelati način zagotavljanja ustrezne energetske infrastrukture za podprtje elektrifikacije prometa,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Dodajajo, da ni nujno, da bo objava zimskega paketa evropske zakonodaje zahtevala takojšnjo spremembo energetskega zakona, bo pa po predvidevanju vplivala na kvantificiranje ciljev v energetskem konceptu, ki je prav na tem področju najšibkejši. Mervar meni, da se bo energetski zakon glede na pričakovane spremembe v energetiki, še posebno v elektroenergetiki v prihodnjih letih, še večkrat spreminjal.

Prijavi sovražni govor