Tiskane izdaje
Železniški projekt bi se lahko financiral iz 315 milijard težkega investicijskega načrta evropske komisije, s katerim hoče ta povečati investicije in konkurenčnost v Evropi. Ob robu konference Summit 100 v Portorožu je direktor za jadransko regijo v EIB Romualdo Massa Bernucci pojasnil, da so pogovori med slovenskimi predstavniki in EIB o sodelovanju evropske razvojne banke pri drugem tiru v še zelo začetni fazi izmenjave informacij, zato še ne more reči, kdaj bi v banki lahko sprejeli odločitev.
Kot slovenske projekte z veliko možnostmi za sodelovanje v Junckerjevem paketu v EIB vidijo tudi investicije v Luki Koper, projekte v energetiki, denimo financiranje čezmejnih energetskih povezav in hidroelektrarn na Savi, omenil pa je še financiranje razvoja malih in srednjih podjetij, kar je pri spodbujanju rasti in zaposlovanja še pomembneje od infrastrukturnih projektov.
Po njegovih besedah je sodelovanje EIB s Slovenijo »med zelo dobrim in odličnim«. EIB je za financiranje projektov v Sloveniji do zdaj namenila 2,3 milijarde evrov, 12. junija pa bo v Sloveniji predstavljala možnosti za Slovenijo za sodelovanje z EIB.
Dve leti čakanja na denar EU
Predsednik uprave NLB Janko Medja je ocenil, da možnosti Slovenije za pridobitev denarja iz Junckerjevega paketa gotovo obstajajo. Pri tem se postavljajo druga vprašanja. »Ali smo sposobni pripraviti ustrezne projekte in jih skupaj s temi institucijami (denimo EIB, op. p.) izvesti,« se je vprašal Medja in poudaril, da vstopamo v konkurenco z drugimi državami, ki bodo prav tako pripravljale projekte.
Prvi človek Rika Janez Škrabec je poudaril potrebo po debirokratizaciji pridobivanja evropskih sredstev. »Upam, da se bodo uresničile obljube, da postopki ne bodo zapleteni, kot so pri pridobivanju kohezijskih sredstev,« je dejal Škrabec in omenil, da namesto nekaj mesecev že dve leti čakajo na kohezijska sredstva za nadgradnjo čiščenja voda v Ljubljani, za kar morajo podaljševati garancije.
»Moje sanje so, da bi bil Junckerjev načrt tak kot Marshallov plan,« je še dejal in kot priložnost omenil projekte za povečanje energetske učinkovitosti: »Ta regija še ni izkoristila možnosti za pridobivanje hidroenergije.«
Tristo milijard premalo
Alessandro Carano iz evropske komisije je pojasnil, da je Junckerjev načrt dodatek k veljavnim instrumentom: »Ne bo podeljevanja sredstev po sektorjih in državah, pomembni bodo samo projekti. Izveden bo skrbni pregled projekta, pregledan finančni načrt, nato pa bo projekt predložen naložbeni komisiji, ki bo preverila skladnost projekta z zahtevami. Želimo dobiti zagotovila, da si ti projekti res zaslužijo kritje tveganj iz našega proračuna.«
Predsednik EIB Werner Hoyer je poudaril, da je v Evropi treba investirati 300 milijard evrov zasebnega in javnega denarja več, kot predvidevajo proračuni. Nujna so vlaganja v izboljšanje energetske preskrbe, transportno infrastrukturo, digitalna omrežja, vodovode, je naštel.
Nezaposlenost mladih velik evropski problem
Poleg tega, da se Evropa spopada s prenizko ravnijo investicij, je po Hoyerjevih besedah vsaj tako nevarna še inovacijska vrzel. Kot veliko težavo Evrope je govorec poudaril tudi nezaposlenost mladih:
»Če imate nezaposlenost toliko časa na tako visoki ravni, kot je v Evropi, ne izrabljate potencialov več deset milijonov ljudi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju konkurenčnosti Evrope in povečanju produktivnih zmožnosti.« Zaradi tega Evropa pri razvoju vse bolj zaostaja za konkurenti iz Severne Amerike in Azije.
Hoyer je vse gospodarstvenike pozval, naj se v EIB pozanimajo o financiranju: »Pripravljeni smo financirati v to regijo. Junckerjev načrt odpira vrata. Stopite z nami v stik, morda Junckerjev načrt za vas ne bo najboljši, a morda imamo za vas primernejšega.«
