Evropski promet je krpanka državnih mrež

Bruselj – V promet vstopa digitalizacija, ki bo pomagala k večji učinkovitosti, osnova pa sta povezanost evropskih prometnih omrežij in pristanišč ter poenotenost standardov. Poziv članicam EU za povezovalne prometne projekte je odprt do 26. februarja.

»Zelo zanimiv čas za komisarja za promet je prišel, smo na pragu nove prometne paradigme. V promet vstopa digitalizacija, ki bo vplivala na vse ravni prometa in bo učinkovito orodje za potrebe ljudi in gospodarstva,« je povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki v prihodnosti vidi uporabnika, ki bo z domačega kavča izbral obliko prevoza od točke A do točke B kjerkoli v EU glede na hitrost, ceno ali zanimivost potovanja. »To zdaj ni mogoče, ker prometni sistemi niso povezani,« je dodala. Uporabo cest zaračunava vsaka država po svoje, poleg tega manjka veliko čezmejnih povezav, saj te ne prinašajo volilnih točk.

Bulčeva vidi veliko priložnost v naložbenem načrtu predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja za Evropo. Za projekte TEN-T na devetih evropskih prometnih koridorjih, čezmejne železniške in cestne povezave, navezave infrastrukture na pristanišča in letališča bo komisija namenila 12 milijard evrov, rok za oddajo predlogov držav pa se izteče 26. februarja. V Bruslju poudarjajo, da izbor projektov za financiranje, ne bo politična odločitev, ampak zlasti finančna. Kot je dodala Bulčeva, pa vlade članic spodbuja tudi k temu, naj se za financiranje takih projektov potegujejo tudi za sredstva iz evropskih kohezijskih skladov. Za povezovalne prometne projekte bi sicer do 2020 potrebovali 600 milijard evrov, zgolj za projekte TEN-T 250 milijard, za promet pa bo v evropskem proračunu do leta 2020 na voljo 26,2 milijarde evrov.

Povezan promet za razvoj

Na direktoratu za mobilnost in promet evropske komisije poudarjajo, da promet v EU že danes zaposluje približno 11 milijonov ljudi in prispeva 88 milijard evrov k BDP EU, »več kot dvakrat več, kot znaša BDP Slovenije«. Nov sklad naj bi v prihodnjih treh letih z 21 milijardami evrov (16 milijard iz proračuna EU in pet milijard evrov EIB) spodbudil za skupaj najmanj 315 milijard evrov investicij v promet. V komisiji pojasnjujejo, da bodo jamčili za petino vrednosti projektov. Z njihovo pomočjo bodo izvajalci projektov lažje prišli do ugodnejših posojil pri bankah, »investitorjev pa kljub temu ne bo preprosto prepričati«. Pri tem, kateri projekti bodo dobili podporo Bruslja, ne bo šlo za politično odločitev, ampak za odločitev EIB po skrbnem pregledu in oceni tveganja, poudarjajo v komisiji.

»Verjamem, da lahko v promet pritegnemo veliko investicijskega denarja. Doslej takih finančnih mehanizmov za podporo projektov ni bilo. Kljub vsemu pa se je treba zavedati, da bodo investitorji hoteli denar tudi nazaj. Projekti za 315 milijard evrov morajo tako najkasneje v treh letih imeti jasne gospodarske in socialne koristi,« pravi Bulčeva. Pri tem ni nujno, da so investitorji zasebni, zaželeno pa je, glede na finančne zadrege držav. Prve projekte, ki bodo dobili jamstva, bodo izbrali junija ali najkasneje julija letos, kdaj se bodo projekti začeli, pa je odvisno zlasti od njihove pripravljenosti oziroma dovoljenj. V komisiji napovedujejo pomoč državam, da bodo pripravile boljše pogodbe. Ocenjujejo, da bo običajni projekt vreden 500 milijonov evrov. Magična številka komisije je pri tem 15. Toliko investicijskega denarja naj bi se steklo v projekte na en evro iz proračuna EU.

Tehnološko poenotenje

Poleg infrastrukture bo promet moral doživeti tudi poenotenje standardov. Pri železnicah so razlike med državami največje. Ponekod so železnice posodobljene in prenesejo vožnjo hitrih vlakov, ki v čedalje več primerih nadomeščajo potovanja z letali, drugod so železnice zastarele, tudi v Sloveniji. »Želimo si, da bi lahko povsod vozili 740 metrov dolgi vlaki z osno obremenitvijo 22,5 tone in s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Med Koprom in Bratislavo to, denimo, ni mogoče,« pravijo v komisiji. V EU je poleg tega 28 zračnih prostorov, ves promet pa se srečuje tudi s socialnim dampingom. Letijo in vozijo namreč ljudje iz tretjih držav za nizko plačilo. Države poleg tega različno zaračunavajo uporabo cest, ne strinjajo pa se niti o predlogu za podaljšanje tovornjakov. Več težav naj bi rešila digitalizacija prometnih platform. Z različnimi senzorji bi se izboljšala varnost na cestah, prevoz tovora pa bi bil bolj učinkovit. Avtomobili že postajajo računalniki na kolesih, vendar se tudi tu odpira veliko vprašanj, zlasti v povezavi z varovanjem zasebnosti.