Tiskane izdaje
Ljubljana - »Razvoj Gazproma se premika od evropskega proti evroazijskem trgu. Začeli smo graditi vzhodno pot, ki bo povezala sisteme plina vzhoda in zahoda, oblikujemo novo veliko bazo virov, zahodno Sibirijo,« je v Berlinu na konferenci kluba Valdai danes povedal Aleksej Miller, predsednik upravnega odbora Gazproma. Azijski trg bo tudi določal cene energentov v prihodnjih letih.
»Spremembe so resne. V preteklosti je energetski model temeljil na vzajemni soodvisnosti z elementi diverzifikacije. Danes ta model postaja stvar preteklosti, nadomešča ga model popolne diverzifikacije. Iz Evropske unije prihajajo zahteve za popolno diverzifikacijo virov, proizvajalcev, plinovodov, distribucijskih poti in drugo. V tem modelu vidimo resna tveganja za varnost dobav,« je opozoril Miller. Dodal je, da ima energetska unija ta model v srcu, Gazprom pa lahko dela tudi s tem, saj je v koncept energetske unije vgrajenih precej dobrih zamisli, ki so skupne tudi Gazpromovim.
Enotne cene plina bi bile višje
Veliko vprašanje je pravična cena plina. »Krivdo za različne cene plina na različnih trgih najpogosteje pripišejo Gazpromu. Zdaj slišimo težnje, da naj bi se cene plina na evropskem trgu izenačile. Vendar je ta trg razdeljen. Cene so odvisne od energetske mešanice vsakega države in tega, v kolikšni meri so energetske družbe odgovorne za varnost dobav na vsakem trgu. V Nemčiji so, denimo, cene plina med najnižjimi in ob tem vemo, da plin igra zelo pomembno vlogo na nemškem trgu. Če bo Komisija hotela izenačiti cene, bo za osnovo lahko vzela najvišje, ne najnižje cene,« meni Miller, ki večkrat tudi sliši, da cene niso transparentne. »Gazpromova cena predstavlja med 45 in 50 odstotkov končne cene plina, vse drugo so marže in stroški sistemov. Porabniki morajo to vedeti, ravno tako kot to, koliko subvencij je plačanih za obnovljive vire. To bi morala biti odprta debata,« opozarja Miller.
Kdo plača zmogljivosti
Meni tudi, da Nemčija verjetno ne bi pristala na cene, ki ne bi temeljile na energetski varnosti. S premikom na model popolne diverzifikacije se namreč pojavlja tudi to vprašanje. »Zdaj nosijo vsa tveganja dobav dobavitelji. Tveganje zadostnih zmogljivosti sistemov je med temi največje. Vsi vedo, da ima Gazprom težave z zbiranjem kazni zaradi neizpolnjenih pogodbenih zavez za model vzemi ali plačaj. Gazprom je zgradil zmogljivosti za izpolnitev letnih dobavnih pogodb. Neprestano tudi plačujemo za vzdrževanje teh zmogljivosti. Imamo zmogljivosti za dobavo 617 milijard kubičnih metrov plina v Evropo na leto. EU bi morala jasno povedati, da teh zmogljivosti ne potrebuje, mi pa bi jih lahko uporabili za druge trge. Vendar tega ne stori, tveganje pa še vedno prevzemamo le mi,« je kritičen Miller.
Južni tok so morali opustiti
Dodal je, da nov model poglablja tveganje prenosa plina. »Opustiti smo morali projekt plinovoda Južni tok. Turški tok je v skladu z novim, diverzifikacijskim modelom,« pravi Miller in dodaja, da je najšibkejši člen ravno ukrajinski transportni plinovodni sistem. »Očitki, da zdaj gradimo obvod Ukrajine, so brez osnove. Že dolgo nazaj smo začeli z načrti za Yamal - Evropa, potem Modri tok. Turški tok ni nič novega, ravno tako ne Južni tok, pred tem nismo smeli graditi drugega plinovoda Yamal - Evropa. Samo en mogoč sklep je - izpolnjujemo naše prenosne obveznosti. Turški tok bo zgrajen. Vsa tveganja za povezave iz Grčije naprej pa bo nosila EU. Gradnja bi se morala začeti zdaj, da bo končana do 2019,« opozarja Miller.
Turški tok je že prednost za evropski trg, ki mu manjkajo povezave. »Pojavile so se ideje za vzhodni krog, za povezave iz Srbije do Baumgartna v Avstriji, pa za povezavo iz Grčije v Baumgarten, in še nekatere druge. Če bomo povabljeni zraven, bomo premislili o teh projektih. Lahko se zgodi, da bomo sodelovali v njih, če bodo koristni za nas. Delali pa bomo striktno po določili tretjega energetskega paketa,« pravi Miller in zavrača mnenja, da so projekt Južni tok odpovedali zgolj zato, ker niso hoteli upoštevati paketa.
Miller v luči vsega upa, da se lahko evropska politika nekoliko popravi. »Zaupanje je bilo omajano, vendar upam, da ga je mogoče obnoviti. Gazprom ostaja pomemben dobavitelj. Nič se ne more postaviti na pot temu, da sta Rusija in EU energijska partnerja. Ruski plin bo ostal nezamenljiv element evropskega energetskega trga. Kljub vsem oviram naš delež na evropskem trgu vztrajno raste,« je optimist Miller.
