Glede dobav plina resnih skrbi še ni

Ljubljana – V največjem dobavitelju zemeljskega plina v Sloveniji, Geoplinu, sicer niso povsem brez skrbi, vendar mirijo, da preskrba ne bi smela biti motena. Če bo zima huda, se lahko cene plina le povečajo, da bi ga v Sloveniji zmanjkalo, pa je malo verjetno.

Odnosi med Rusijo in Ukrajino so zdaj še na bistveno nižji točki kot decembra 2008 in januarja 2009, ko je Gazprom zahteval novo ceno plina in plačilo dolgov Ukrajine. Že spomladi letos je Gazprom zagrozil, da Ukrajini ne bo več pošiljal plina, če ta ne bo poravnala 1,7 milijarde evrov dolga, vendar je tudi zagotavljal, da dobava plina v Evropo ne bo motena. Dogodki v zadnjih mesecih pa so razmere še poslabšali, nazadnje je celo ukrajinski parlament soglašal s predlogom sankcij proti Rusiji, ki bi vključevale tudi tranzit plina in nafte. »Geoplin skrbno spremlja dogajanje v Ukrajini in ima pripravljen dodelan strateško-krizni načrt za primere prekinitev dobav. Velja omeniti, da je januarja 2009, ko je prišlo do 14-dnevne 100-odstotne redukcije zemeljskega plina prek Ukrajine, Geoplinu uspelo dobaviti potrebne količine zemeljskega plina svojim kupcem v Sloveniji, ki so bili tako deležni nemotene preskrbe,« pravijo v Geoplinu. Takrat so imeli v skladiščih v Avstriji in na Hrvaškem približno 100 milijonov kubičnih metrov plina.

Redukcije niso verjetne

»Takšno stopnjo neodvisnosti in zanesljivosti dobave lahko Geoplin zagotavlja z razpršenim portfeljem nabave zemeljskega plina. Ta vključuje tako dolgoročne nabavne vire iz Rusije in Evropske unije kot tudi kratkoročne vire nabave na plinskih vozliščih. Poleg tega razpolagamo s precejšnjimi skladiščnimi in transportnimi zmogljivostmi. Med dobavitelji Geoplina so največje in najbolj ugledne evropske plinske družbe z lastnimi viri, pri katerih zaradi dolgoročnega korektnega sodelovanja uživamo precej visok status in lahko računamo na vzajemno sodelovanje v primeru kriznih razmer,« še dodajajo v Geoplinu. Neuradno ima Geoplin že v skladiščih dovolj plina za tri tedne redukcije.

Kriza lahko vpliva na cene

Po njihovem mnenju morebitna kratkoročna prekinitev dobav zemeljskega plina prek Ukrajine verjetno ne bi imela neposrednega vpliva na dobavo v Sloveniji, saj je poraba na slovenskem trgu relativno majhna v primerjavi z vsemi uvoženimi količinami ruskega plina v Evropo. Poraba je v zadnjih letih celo padla, z dobre milijarde na manj kot 800 milijonov kubičnih metrov. »Kljub vsem ukrepom za zagotovitev zanesljivosti dobave zemeljskega plina bi se lahko negativni učinki pokazali v primeru dalj časa trajajoče popolne prekinitve dobave zemeljskega plina v zimskem obdobju, kar pa je malo verjetno. Poudariti velja tudi, da transport zemeljskega plina prek Ukrajine ni edina izvozna trasa za Evropo, predvsem odkar obstaja plinovod Severni tok, ki je bistveno razbremenil stare ukrajinske plinovode. Za dobavo zemeljskega plina v Slovenijo obstaja še alternativa za uvoz plina iz Italije,« še pomirjajo. Povsem brez skrbi zaradi odnosov Rusije in Ukrajine pa bi Slovenija lahko bila po gradnji plinovoda Južni tok. Ta projekt je v podtonu predvidel konec ruskih dobav plina prek Ukrajine leta 2019.

Razmere v Ukrajini se že kažejo v cenah plina, Madžari ga na meji tako že kupujejo dražje od cen na borzi. Geoplinu se pri tem obrestuje, da so trgovalno točko prestavili v Baumgarten. Predsednik uprave Gen-I Robert Golob je ob tem zatrdil, da ne pričakuje nobenih težav z dobavo plina in da se tudi cene zagotovo ne bodo spreminjale.

Evropska skladišča se polnijo

Po podatkih Gas Storage Europe (te osvežujejo vsak dan) je v Evropski uniji že uskladiščenih 67 milijard kubičnih metrov plina, kar je dobrih 83 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. V Avstriji so uskladiščili štiri milijarde, na Hrvaškem 403 milijone, na Češkem in Madžarskem po tri milijarde, v Nemčiji 19 milijard, v Italiji 14,6 milijarde, na Poljskem 2,3 milijarde, na Slovaškem pa še 2,7 milijarde kubičnih metrov plina. Napolnjenost skladišč se povečuje, večinoma pa so že blizu ali pa nekaj nad 90-odstotno polna. Nekaj skrbi povzroča le dejstvo, da so skladišča v Ukrajini še bolj prazna, včeraj je imela Ukrajina uskladiščenih dobrih 15 milijard kubičnih metrov plina od mogočih 32 milijard. Težava je povezana s pritiski v plinovodih; če so preveč zmanjšani, kar bi se zgodilo ob dolgotrajni redukciji, je namreč oteženo tudi črpanje plina iz skladišč.