»Globalni pionir energetskih sistemov prihodnosti«

Berlinski dialog: prehod na obnovljive vire energije. Slovenija za hidroenergijo, električne avtomobile in energetsko sanacijo.

Objavljeno
30. marec 2015 19.54
Zahodni del Krete 22.julija 2013
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Nemčija že več kot desetletje intenzivno razvija obnovljive vire energije, konec minulega tedna pa se je zavzela za še tesnejše evropsko in mednarodno sodelovanje. Berlinskega dialoga o energetski tranziciji sta se skupaj s predstavniki več kot šestdesetih držav udeležila tudi slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in generalni direktor direktorata za energijo Danijel Levičar.

»Nemčija je globalni pionir energetskih sistemov prihodnosti,« je ocenil zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, skupaj z ministrom za gospodarstvo in energijo Sigmarjem Gabrielom gostitelj konference. »Z energetskim dialogom bi radi predstavili nemške izkušnje in z mednarodnimi partnerji razpravljali o prihodnjih korakih, tudi s pogledom na svetovno podnebno konferenco v Parizu.«

Obnovljivi viri ponujajo neskončno in čisto energijo, da pot do nje ni lahka, pa morda najbolj dokazuje prav Nemčija. Že več kot pred desetletjem so se odločili za velikopotezno spodbujanje prestopa na obnovljive energetske vire in zmanjševanje porabe z boljšo izolacijo stavb, zaradi visokih subvencij pa običajni porabniki plačujejo drugo najdražjo električno energijo v Evropi. Nekatere dežele industrijskega juga se z vsemi silami upirajo gradnji gigantskih daljnovodov z vetrnega izobilja na podeželskem severu države, pritožujejo se tudi sosednje države, katerih električno mrežo obremenjujejo nemški viški.

Bolje povezani energetski trg

Prva velika koalicija krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel se je po jedrski nesreči v japonski Fukušimi odločila še za postopno slovo od jedrske energije, v Berlinu pa vseeno verjamejo, da se bodo gigantska vlaganja na koncu izplačala. Pri berlinskem inštitutu »Agora Energiewende« poročajo, da je lani že 26 odstotkov vse električne energije izviralo iz obnovljivih virov, do leta 2035 pa nameravajo z vetrno energijo, biomaso, sončno ter hidroenergijo zagotoviti kar šestdeset odstotkov vse električne potrošnje. V tekmi za največjega dobavitelja elektrike so obnovljivi viri prvič premagali drugouvrščeni lignit, sledijo trdi premog, jedrska energija in plin.

Prej omenjene težave pa tudi Nemčijo silijo k iskanju novih rešitev in temu je bila namenjena tudi berlinska konferenca. Bolje povezani evropski energetski trg bi po prepričanju strokovnjakov olajšal prizadevanja za prestop na obnovljive energetske vire in Nemčija se je z Norveško že dogovorila za shranjevanje obnovljivih energetskih viškov v tamkajšnjih akumulacijskih jezerih. Več kot šesto kilometrov dolg podmorski kabel bo energijo vračal v času brez sonca in vetra, načrtujejo, da bodo nekaj manj kot dve milijardi evrov vredni NordLink končali leta 2020.

Na berlinski konferenci je sodeloval tudi slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je predstavil načrte za še večje izkoriščanje hidroenergije ter za sodelovanje s sosednjo Hrvaško pri tem, a tudi pri zaščiti pred poplavami in razvoju rečnega prometa. »Večji poudarek moramo namenjati tudi električnim vozilom,« je slovenski minister povedal za Delo. »Naš naslednji projekt je gradnja polnilnih postaj na avtocestnem križu, ki bo sofinancirana z evropskimi sredstvi, spodbujali pa bomo tudi hitrejše uvajanje električnih vozil v splošno rabo, zlasti v mestih.« Slovencem, ki bi radi z novimi pristopi zmanjšali stroške za električno energijo, priporoča tudi izkoriščanje vseh možnosti, ki so že in še bodo na voljo za energetsko sanacijo. Takšen pristop poudarjajo tudi v Nemčiji.