Globoko pod Savo spustili še drugo turbino

V HE Brežice je na prvem agregatu že nameščen stator generatorja, na drugem gonilnik, tretji je še brez vrtečih se delov.

Objavljeno
11. julij 2016 21.03
Janoš Zore
Janoš Zore

Brežice – Na največji savski elektrarni, ki so jo v Brežicah začeli graditi marca 2014, je v polnem zamahu montaža ključne opreme. Včeraj so 12 metrov pod površje in 20 pod bodočo gladino zajezitve Save spustili 35 ton težko drugo od skupaj treh turbin oziroma gonilnika elektrarne. Trije agregati težki 1800 ton bodo menda začeli poskusno obratovati septembra prihodnje leto.

»Na moji strani je lopata gonilke vsaj še 1,5 centimetra zunaj,« je eden od delavcev žerjavistu Milanu Ledniku sporočal, da mora z nežnimi dotiki palčk na kontrolniku 35 ton težak izdelek Litostroja Power premakniti malo proti sebi.

Infografika: Delo

»Maksimalna hitrost pretovarjanja tovora na tem dvigalu je štiri metre na sekundo,« nam je razlagal Lednik: »Ko je treba najnatančneje nastaviti opremo, je premik dvigalke tako rahel, da ga s prostim očesom ne vidiš. Če dobro pogledaš, vidiš le rahlo premikanje jeklenih vrvi.«

Te so se vlekle po polžje, ko je vodja montaže Dušan Gavis iz podjetja Esotech razložil, da je med loputami, premera skoraj petih metrov, in obročem okoli gonilnika prostora za le dva do tri milimetre.

Okoli desetih dopoldne so bile po uri in pol natančnega dela vse štiri lopate gonilnika pričvrščene na začasna obešala. Montaža nosilnega ležaja, ki bo nosil celotno breme agregata in bo nameščen slabih šest metrov višje od osi turbine, je namreč načrtovana šele oktobra. Pred tem, čez približno mesec dni, bodo vrh gonilnika spojili z dobrih osem metrov dolgo in 26 ton težko gredjo. Na mestu jo bodo držali trije sklopi ležajev, na njenem vrhu pa bo nameščen generator.


Delavci so v teh dneh nameščali ključno opremo HE Brežice. Foto: Janoš Zore/Delo

Neslovenski le generator

»Najzahtevnejša je namestitev gredi na gonilnik. Pri tem moramo biti na desetinko milimetra natančni,« pravi žerjavist Lednik: »Dvigalke ne smeš hitro zaustaviti. Z ročko na kontrolniku moraš čim manj trzati, saj v nasprotnem primeru oprema zaniha.«

Pred namestitvijo generatorja bodo na drugem od dveh agregatov v prihodnjih desetih dneh obesili 24 dva metra visokih in premičnih vodilnih lopat (vsaka tehta 1628 kilogramov), s katerimi uravnavajo dotok vode na turbino. Premične, za 29 stopinj, so tudi štiri lopate na gonilniku.

Suhi del agregata bo od mokrega ločil 55-tonski turbinski pokrov. Ker bo ob polnem natoku 166 kubičnih metrov na sekundo sila, s katero bo voda pritiskala na pokrov, dosegla 3622 kilonjutna, bo pregrada v konstrukcijo pričvrščena z 72 vijaki premera 4,2 centimetra.

Montaža generatorja na drugem agregatu se bo začela, ko bo celoten turbinski del agregata iz Litostroja Power na mestu. Takrat se bodo delavcem iz slovenskih podjetij pridružili Hrvati. Generator je namreč edini kos opreme na 118 milijonov evrov vrednem energetskem delu HE Brežice, ki ne bo proizveden v Sloveniji. Vrednost pogodbe za turbinski del agregatov Litostroja Power znaša 23 milijonov evrov, za generatorski del opreme, naročene v zagrebškem Končarju KET, pa 12,5 milijona evrov.


 Trije agregati bodo skupaj težki 1800 ton. Foto: Janoš Zore/Delo

Agregat tehta 600 ton

»Rotor generatorja s premerom 6,2 metra je najtežji posamezni del opreme v elektrarni in tehta 96,3 tone. Glede na to težo je dimenzionirano tudi dvigalo, ki ga uporabljamo za montažo opreme na agregatih,« pravi Damjan Požun, vodja obratovanja in vzdrževanja v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi. Skupaj s statorjem je teža celotnega sklopa generatorja 191,4 tone: »Teža vgrajene opreme za en agregat je približno 600 ton, torej za vse tri agregate skupaj okoli 1800 ton.«

Vrtilna hitrost agregatnega sklopa bo znašala 107,4 obrata na minuto. Ob neto padcu 10,6 metra naj bi brežiška HE proizvedla 161 gigavatnih ur električne energije na leto oziroma 1,1 odstotka letne porabe elektrike v Sloveniji. Po proizvodnji električne energije gre za največjo od šestih načrtovanih spodnjesavskih hidroelektrarn (Vrhovo, Boštanj, Blanca in Krško obratujejo, za mokriško pridobivajo čezmejna soglasja Hrvaške).

»Za optimalen izkoristek ob konicah je primeren pretok Save od 300 do 500 metrov na sekundo,« pravi Požun. Reka, ki je največji slovenski hudournik, ima pretok od 50 do več kot 4000 kubičnih metrov na sekundo: »Povprečen znaša okoli 190 kubičnih metrov na sekundo.«


Prvi agregat bodo testirali jeseni. Foto: Janoš Zore/Delo

Sava pred preusmeritvijo

Prvo vrtenje drugega agregata z vodnim natokom je predvideno na začetku februarja, ko bo teklo že poldrugo leto montaže.

Medtem ko se nameščanje vrtečih se delov tretjega agregata še ni začelo, so na prvem že sestavili po tretjinah pripeljan stator generatorja. Rotor prvega od treh generatorjev bo v Brežice menda prišel prihodnji mesec.

Začetek testiranja prvega agregata je predviden novembra oziroma decembra, ko bo državna družba Infra v grobem zgradila 80 milijonov evrov vredno akumulacijsko jezero in omogočila dvig gladine vode v njem. Začetek poskusnega obratovanja elektrarne s tremi agregati skupne nazivne moči 45,3 mW je načrtovan za september prihodnje leto. Že pred tem, 18. julija, je predvideno enomesečno preusmerjanje Save iz obvodnega kanala na pet novozgrajenih prelivnih polj; reko so namreč iz naravnega v začasni umetni kanal okoli gradbene jame preusmerili junija 2014.

Tudi na tem delu jezovne zgradbe je ključna oprema plod slovenskega znanja. Vsaka izmed petih zapornic, težkih 90 ton in velikih 15 krat 11,1 metra, je bila namreč izdelana v Metalni Senovo.

Vrednost celotne investicije v HE Brežice po sedanjih ocenah znaša 277 milijonov evrov. Energetski del je vreden 118 milijonov, preostanek odpade na neenergetsko infrastrukturo: akumulacijo, pritoke, nasipe, ceste ...