Tiskane izdaje
Ljubljana – »Sprejetje energetskega koncepta Slovenije še letos je misija nemogoče,« pravi Danijel Levičar z ministrstva za infrastrukturo. Gospodarstvo pričakuje merila za vire energije, pri čemer mora biti udeležena domača industrija. Opozarjajo pa tudi, da glavne zahteve ne sodijo skupaj.
Energetski koncept predstavlja veliko izzivov in predvsem priložnosti za gospodarstvo, meni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Kot je pojasnil, gospodarstvo pričakuje, enako kot ministrstvo za infrastrukturo, da bo imelo energijo po konkurenčnih cenah, stabilno dobavo in okoljsko vzdržno proizvodnjo. Vendar gleda tudi širše.
»V prihodnjem razvoju energetike vidimo priložnosti za gospodarstvo pri naročilih, modernizaciji, širitvi in razvoju,« je poudaril Milič.
»Ključni cilj za industrijo so konkurenčne cene energije v primerjavi z drugimi članicami EU ter učinkovito delujoč notranji trg,« je poudaril Denis Mancevič iz SIJ in spomnil, da v industriji nastaja veliko odpadne toplote, ki bi jo lahko uporabili za daljinsko ogrevanje, vendar je za to potrebna podpora države.
Predsednik Združenja za inženiring pri GZS Zoran Marinšek meni, da bi morali razvoj energetike obravnavati kot del celotne gospodarske razvojne politike Slovenije. Zato združenje predlaga osem meril za ocenjevanje primernosti virov energije, med njimi tudi merilo, po katerem bi morala biti udeležba domače industrije 55-odstotna, projekti pa bi morali prinašati za 25 odstotkov več dodane vrednosti od povprečja. Marinšek meni tudi, da bi morali časovnico EKS uskladiti z evropsko, skratka navesti cilje do 2030 in 2050, ne 2035 in 2055, sicer se Slovenija ne bo mogla primerjati in niti pogajati z drugimi.
»Brez jasnih pravil ali dogovora med energetskimi, podnebnimi in drugimi politikami, EKS ne bo uresničen,« je ocenil predsednik združenja za svetovalni inženiring pri GZS Uroš Mikoš. Aleksander Mervar, direktor Elesa, pa je opozoril, da nekaterih stvari v tej državi ne poznamo. Cena elektrike na trgu v prihodnjih desetih letih ne bo zrasla, vse sodobne elektrarne pa proizvajajo elektriko po cenah, ki so neprimerno višje. Največji vpliv na narodno gospodarstvo bi pri tem imela gradnja hidroelektrarn, že druge pa so termoelektrarne na domač premog. »Če hočemo čisto elektriko, bomo imeli cene kot na Danskem, 300 evrov na megavatno uro (pri nas 163 evrov),« pravi Mervar. Franko Nemac je dodal, da Slovenija nima naključno veliko znanja v gradnji hidroelektrarn, država je namreč nekoč namensko ustanovila Litostroj, Turboinštitut in Inštitut Milana Vidmarja.
