Gradbinci občutijo manjše povpraševanje po stavbah

Ljubljana – Čeprav gradbeništvo trenutno raste, pa tej panogi grozi nov padec. V prvem polletju letos je bilo izdanih dobrih 14 odstotkov manj gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju lani. To statistiko slovenski gradbinci že občutijo na svojem poslovanju.

Podatki državnega statističnega urada (Sursa) kažejo na veliko rast gradbene aktivnosti; v prvem polletju se je vrednost gradbenih del v Sloveniji glede na enako obdobje lani povečala za 37,5 odstotka, pri čemer se je rast na gradbenih inženirskih objektih povečala za 52 odstotkov, na stavbah pa za 7,7 odstotka.

Rast na komunalni infrastrukturi je posledica pospešenega črpanja evropskih sredstev iz pretekle finančne perspektive. Ker novih projektov ni pripravljenih, gradbinci pričakujejo padec na tem segmentu po prihodnjem letu.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri gospodarski zbornici Jože Renar pa opozarja, da se bo obrnil tudi pozitiven trend pri gradnji stavb. Včerajšnja objava Sursa kaže, da je bilo v prvi polovici leta izdanih 1537 gradbenih dovoljenj, kar je 14,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Gradbena dovoljenja so bila izdana za skupaj 513.641 kvadratnih metrov površin, kar je 28,4 odstotka manj kot med januarjem in junijem lani.

»Na področju visokih gradenj se zmanjšano število gradbenih dovoljenj že čuti kot slabše povpraševanje in s tem povezan obseg del,« opozarja predsednik uprave SGP Pomgrad Stanko Polanič. Murskosoboški gradbinec je skupaj z Begradom in IMP gradil fakulteti za kemijo in računalništvo v Ljubljani, sedanji večji projekti podjetja na stavbah pa so na stanovanjskem objektu v Avstriji, tovarniškem objektu Boxmarka in železniški postaji v Murski Soboti.

»Gradbeništvo ne bo spet padlo v krizo, ampak bo ostalo v krizi,« pa poudarjajo v Strabagu in opozarjajo na pomanjkanje javnih razpisov. Avstrijski gradbinec je v Sloveniji gradil stanovanjsko naselje Brdo, zgradil in obnovil je nekaj javnih zgradb ter komercialnih objektov, zlasti za nemške in avstrijske trgovce v Sloveniji. Omenimo, da se je v velikih težavah znašel tudi Begrad, ki sloni prav na visokih gradnjah, med drugim gradi sosesko Polje III. Gradbena operativa novomeškega podjetja Begrad gradnje, ki je zaposlovala 109 ljudi, je končala v stečaju.

Podjetja ne investirajo v večje projekte

Gradbena dovoljenja so bila letos izdana v povprečju za manjše stavbe kot lani. Na Sursu ugotavljajo, da se je površina stavb, načrtovanih v juniju glede na maj, zmanjšala predvsem zaradi manjših načrtovanih površin nestanovanjskih stavb, saj so se zmanjšale površine industrijskih stavb in skladišč, junija so bila načrtovane tudi manjše stavbe za kulturo in razvedrilo. »Stanje na nestanovanjskih stavbah je skrb vzbujajoče, saj podjetja ne investirajo v večje projekte,« pravi Renar.

Junija je bilo sicer za nestanovanjske stavbe izdanih 21 odstotkov vseh gradbenih dovoljenj, 79 odstotkov pa za nestanovanjske stavbe. A zmanjšuje se tudi število načrtovanih novih stanovanj. V prvih šestih mesecih letos je bilo načrtovanih za 17,2 odstotka novih stanovanj manj kot v enakem obdobju lani, načrtovana površina pa je manjša za 11,4 odstotka.

Podjetja ne morejo načrtovati

Po Renarjevem mnenju imajo gradbena podjetja veliko težavo pri načrtovanju projektov v prihodnosti: »Ti programi bi morali biti jasni vsaj za pet let naprej, za normalen razvoj panoge pa deset let. Država bi morala bdeti nad razmerami na trgu in temu prilagajati obseg svojih investicij. Če bi se razbohotil komercialni trg, tako kot pred krizo, bi morala zavirati javne investicije in obratno. Tako bi bile razmere za podjetja stabilnejše, trenutno pa zaradi toge delovnopravne zakonodaje in nepredvidljivih razmer na trgu podjetja nočejo zaposlovati, ne vedo, koliko naj investirajo v kapacitete in tako naprej.« V trenutnih razmerah je tako najbolje imeti podjetje z relativno malo zaposlenimi, ki najema izvajalce, hkrati pa je nereguliran slovenski trg priložnost za tuje gradbince. »To ni dobro za delovna mesta v gradbeništvu,« opozarja Renar.