Graditelji hiš čedalje bolj energetsko ozaveščeni

Pri nas ima montažna gradnja hiš, ki se je nato preoblikovala v gradnjo nizkoenergijskih in podobnih energijsko varčnih hiš, kar dolgo, več kot polstoletno tradicijo. Gradnja je zdaj tako izpopolnjena, da ustreza najvišjih zahtevam in standardom. Proizvajalci takšnih hiš so izvozno usmerjeni, saj jih večino prodajo na tujih trgih.

Montažna gradnja energijsko učinkovitih stavb je postala trend. Zanimanje zanjo je čedalje večje, vendar to ni zgolj rezultat marketinških aktivnosti. Povečuje se namreč tudi zavedanje, da je lesena montažna gradnja zdrava gradnja, minimalno obremenjuje okolje, je energijsko učinkovita, obenem pa hitra in ekonomična. Slovenski trg je na tem področju precej razvit, čeprav je takšnih hiš še vedno manj kot v drugih najrazvitejših državah severne, srednje in zahodne Evrope, vendar so po kakovosti z njimi povsem primerljive.

Čedalje več je kupcev, ki si želijo nizkoenergijske ali pasivne hiše. To so ponavadi zahtevnejši kupci, ki imajo določeno predznanje o energijski varčnosti, prednostih montažnih objektov in pasivne gradnje ter vgrajenih materialih in sistemih, kot so toplotne črpalke, visokokakovostna okna, rekuperacijski sistemi prezračevanja, sončni kolektorji za sanitarno toplo vodo in sistemi fotovoltaike. Trg energijsko učinkovite gradnje se je v Sloveniji razvil zelo hitro in dosega, primerjalno gledano, kar zavidljiv delež.

Ekološke in energijske rešitve

Lesena konstrukcija nizkoenergijskih montažnih niš zagotavlja boljšo izolativnost kot drugi gradbeni materiali, saj ima les kar petnajstkrat nižjo toplotno prehodnost od betona ali štirikrat nižjo od opeke. Energijska učinkovitost takšnih hiš se dosega tudi z debelejšo izolacijo zunanjih sten, čeprav so tudi pri tem meje, do katerih se debelino izolacije še splača povečevati, z rabo ustreznih izolacijskih materialov, ki omogočajo optimalno toplotno prehodnost in temperaturni zamik, s premišljeno vgradnjo energijsko učinkovitega stavbnega pohištva, dobro zrakotesnostjo, nadzorovanim prezračevanjem z rekuperacijo toplote in uporabo obnovljivih virov energije.

Takšne hiše ponujajo vse možnosti za uporabo najrazličnejših ekoloških in energijskih rešitev, kot so fotovoltaika in toplotne črpalke, ureditev infrastrukture za rabo deževnice … Pri nizkoenergijskih in podobnih objektih izdelovalci opravijo tudi meritve energijske učinkovitosti, tako da investitor dobi poročilo o energetskih kazalnikih za energetsko izkaznico stavbe.

Na lestvici energijsko najučinkovitejših hiš je pasivna zelo visoko, saj jo nadgrajujeta le plus energijska hiša in aktivna hiša. Obe je mogoče narediti tudi, če nimata pasivnega ovoja. Pri pasivni hiši namreč ni pomembno zgolj to, da porabi malo energije, veliko bolj pomembno je, da zagotavlja visoko raven bivalnega ugodja. S tem ko hiša nima toplotnih mostov, omogoča odlično zrakotesnost, homogene temperature toplotnega ovoja pa s pomočjo prezračevanja zagotavljajo visoko bivalno klimo.

Prihodnost je v pasivnih hišah

V Lumarju se zavedajo, da ne morejo hiše zreducirati zgolj na to, kako malo energije porabi. Pri snovanju hiš je zato v ospredju njen bodoči uporabnik. Se pravi, da mora hiša izpolnjevati visoka estetska merila, tlorisi so funkcionalni in uporabni, omogočati mora dovolj svetlobe, biti kakovostno grajena ter zagotavljati visoko bivalno ugodje. Nato hišo nadgradijo z energijsko učinkovitostjo, če je pasivna, pa še toliko bolje.

Prvo pasivno montažno hišo v Sloveniji je Lumar postavil leta 2007. Prepričani so, da bodo postale standarden način gradnje, saj bodo investitorji z njimi zanesljivo ohranili oziroma povečali vrednost svoje naložbe. Hišam z visokimi stroški ogrevanja se bo vrednost še naprej zmanjševala, večala pa se bo varčnim objektom. Veseli dejstvo, pravijo pri Lumarju, da njihove pasivne hiše tudi v praksi ne porabijo veliko energije.

V prvi plus energijski pasivni hiši Mitje Petkovška so za ogrevanje v lanski sezoni porabili manj kot 50 evrov, ljudje pa za ogrevanje svojih stanovanj plačajo večjo vsoto vsak mesec. Da se zanimanje za gradnjo pasivnih hiš povečuje, kaže tudi dejstvo, da je Lumar postavil že več kot 61 takšnih objektov.

Naravni materiali

Najstarejši in največji slovenski proizvajalec montažnih objektov je Marles, ki se s takšno gradnjo ukvarja že več kot 50 let. V tem času so zgradili več kot 27.000 individualnih objektov in več kot 380 vrtcev. Materiali, ki jih uporabljajo, so večinoma naravnega izvora. Najpomembnejši je seveda les, ki je izključni konstrukcijski material.

»V kar treh naših sistemih sestave stene je tudi izolacijski material izključno naravnega izvora, in sicer lesena vlakna oziroma lesno vlaknene in izolacijske plošče. V dveh sistemih za izolacijo uporabljamo izolacijski material izključno mineralnega izvora (kameno volno), drugi štirje sistemi pa so skupek izolacijskih materialov mineralnega in sintetičnega izvora, kjer kot izolacijski material na zunanji strani stene uporabljamo neopor, ki ima bistveno izboljšane izolativne lastnosti kot običajni stiropor,« pojasnjuje Eva Drofenih iz Marlesa.

Individualni pristop

Nizkoenergijske montažne hiše se gradijo po naročilu in željah kupca. V podjetju Riko Hiše pa ne gradijo le hiš, temveč tudi naselje, hotele, restavracije, šole in vrtce in vsi ti objekti so nizkoenergijski. »Povpraševanje po takšnih gradnjah se povečuje, k čemur prispevajo tudi vsesplošna okoljska ozaveščenost, potreba po večji energijski varčnosti objektov ter spremembe življenjskih okoliščin, zaradi katerih ljudje cenijo celovite ter časovno in cenovno ekonomične bivanjske rešitve,« pravijo v Riko Hišah, ki se s takšno gradnjo ukvarjajo nekaj manj kot dvajset let.

Na začetku so se predvsem na domačem trgu spopadali, tako kot tudi v drugih podjetjih, s precej majhnim zaupanjem v leseno gradnjo, zdaj pa je drugače. Na leseno montažno gradnjo tudi zasebni in javni naročniki, ne le stroka, gledajo kot na trajnostno naravnano ter do okolja in zdravja ljudi prijazno gradnjo. To pomeni, da se tudi zanimanje zanjo hitro povečuje.

Pomen individualnega pristopa poudarjajo tudi pri Jutingu. »Stranka nam zaupa svoje želje in finančne zmožnosti, potem pa skupaj s projektantom poiščemo optimalno zasnovo nove hiše. Montažne hiše so zelo dobro toplotno izolirane pa tudi zahtev po zrakotesnosti ni težko izpolniti, tako da montažna hiša z izboljšavami hitro postane nizkoenergijska ali pasivna. Debelina toplotne izolacije se je v preteklih desetletjih povečevala postopoma. V zadnjih petih do desetih letih pa se povečuje povpraševanje po toplotnih črpalkah, rekuperatorskih sistemih prezračevanja, sončnih kolektorjih in visokokakovostnih oknih,« pojasnjuje strokovni svetovalec v podjetju Juting Jan Dobnikar.

Večino hiš izvozijo

Izdelovalci nizkoenergijskih montažnih hiš so tudi izvozniki. Največji Marlesovi izvozni trgi so Švica, Avstrija in Italija. Prav na vseh teh letos načrtujejo občutno rast prihodkov. Že zdaj imajo v Švici sklenjenih več pogodb, čeprav so švicarski kupci tradicionalno konservativni in previdni do vsega, kar ni švicarsko. Nekaj pogodb imajo sklenjenih tudi za prodajo hiš v Francijo in na Hrvaško. Svoje prestižne vile jim je uspelo prodati tudi na trge nekdanje Sovjetske zveze.

Tudi Lumarjevi ključni tuji trgi so Italija, Avstrija in Švica. V Italiji so lani realizirali 19 odstotkov prihodkov, v Avstriji in Švici po deset odstotkov. Dobro prodajo so dosegli tudi v Nemčiji. V podjetju Riko Hiše več kot 80 odstotkov hiš izvozijo na trge EU, med katerimi prednjačijo Velika Britanija, Italija in Francija. Juting hiše izvaža v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Dogovarjajo se tudi za posle v Švici, Franciji, na Švedskem in v Veliki Britaniji. Z izvozom ustvarijo skoraj tri četrtine letnega prometa.

Optimistični načrti

V Riko Hišah bi letos radi presegli lanske prihodke za 20 odstotkov, okrepiti želijo svoje položaje na obstoječih trgih, predvsem pa se širiti tudi na trge, na katerih doslej niso bili izrazito prisotni. V Jutingu letos načrtujejo gradnjo od 15 do 20 individualnih hiš ter štiri večje projekte v Italiji in Nemčiji. Srednjeročni cilj je gradnja od 30 do 40 hiš na leto.

Lumar letos načrtuje prihodke med 11 in 11,5 milijona evrov, kar je toliko kot lani, ko so imeli tudi med 650.000 in 700.000 evri dobička. Pri tem poudarjajo, da dobiček ustvarjajo predvsem s prodajo na tujih trgih. Večjo realizacijo si obetajo leta 2016.