IOT čaka na 5g omrežje

Martin Sandelin je kariero začel kot novinar, nato pa skoraj tri desetletja posvetil nokii, kjer je bil podpredsednik različnih upravnih odborov.

Objavljeno
20. oktober 2016 19.39
jer*Kult316, kulinarika in turizem
Pija Kapitanovič
Pija Kapitanovič

Dejali ste, da je Nokia že leta 1996 vedela, da bo prihodnost prinesla pametne telefone. A tudi če ste to vedeli, očitno niste pravilno in pravočasno ukrepali. Kaj je šlo narobe?

Ni enostavnega odgovora in veliko poslovnih konferenc po vsem svetu je namenjenih temu, da bi odgovorili na to vprašanje. Bistveno je vedeti, kaj spreminja neki trg in poganja spremembe. Nokia je močno verjela, da je to mobilnost, torej da ljudje lahko vzamejo telefon s seboj kamorkoli in kadarkoli. Vendar ni šlo za mobilnost, ampak za internet. In tega se na Nokii nismo popolnoma zavedali. Pa ne le mi, pravzaprav se nobeno evropsko podjetje dolgo ni zavedalo, da je gonilo sprememb in razvoja internet.

In kdo je močan na internetu? Razvili so ga v ZDA in tako je logično, da na trgu pametnih telefonov zdaj prevladujeta Apple in Google. S pametnimi telefoni so ZDA prevzele trg v novem tisočletju. Po tistem ni bilo nobenega evropskega podjetja več, ki bi imelo večji vpliv v mobilni telefoniji. Siemens, Ericsson in Nokia so propadli oziroma so bili njihovi telefonski oddelki neuspešno prodani. S tem je Evropa v kratkem času izgubila nekaj, kar je bilo njeno vsaj dve desetletji.

Zakaj menite, da se je to zgodilo?

Američani so izumili internet in zrasli z njim. Kot že rečeno, prepoznali so, da si ljudje želijo internetnih storitev kjerkoli in kadarkoli. Ko smo evropski potrošniki navdušeno uporabljali GSM, so Američani že deskali po spletu. Ko zdaj gledam nazaj, je to precej logično, takrat se ni zdelo. Potem je tukaj še evropska tradicionalna poslovna navada, da se razvijajo in upoštevajo skupni standardi. Standard GSM, razvit pri PTT in kasneje predan ETSI (danes je to CEPT, Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav; op. a.), je imel tri tisoč strani tehničnih navodil za komercializacijo in delovanje.

Evropska podjetja so bila navajena pridobivati standarde, po katerih so nato začeli izdelovati izdelke. Internetni model pa je povsem drugačen. Na trg daš neko kodo, to objaviš na spletu, takoj dobiš odzive, jo predelaš in nato postopek ponavljaš, vse dokler ne prideš do želene in sprejete platforme.

Evropska podjetja pa so izdelovala unikatne izdelke; če si imel igro na Nokii, je delovala le na enem Nokijinem telefonu, ne pa na vseh modelih. Google in Apple sta vedela, da mora igra delovati na vseh starih in novih različicah telefona in še na ipadu in pametni uri. Znali so ustvariti ekosistem na svoji platformi. To je popolnoma drugačen model, kot so ga poznale evropske države.

Ali bo v času digitalizacije, ko sta v ospredju internet stvari in umetna inteligenca, razvoj po vašem ostal v ZDA? Si Evropa lahko obeta kakšen kos trga?

Evolucija, sredi katere smo, je večpastna. Ena od plasti je infrastruktura, omrežje, na katerem se vse stvari povezujejo, tranzistorji, bazne postaje, usmerjevalniki, priključki, optični kabli ... In že zdaj je jasno, da so na svetu samo tri podjetja, ki lahko gradijo ta omrežja, kjer se internet stvari lahko zgodi. Nokia (Microsoftu je bil prodan le mobilni oddelek; op. a.), Ericsson in kitajski Huwei.

Trenutno sta največji prvi dve, a kmalu bodo imela vsa tri enakovreden delež. Nokia se je z nakupom podjetja Alcatel-Lucent zelo okrepila v ZDA, skupaj z Ericssonom sta najmočnejša v Evropi, Huwei je razumljivo na vzhodu. Na trgu naprav za potrošnike pa Evropa po mojem mnenju vsaj v bližnji prihodnosti ne more izboljšati svojega položaja.

Zakaj ne?

Potrošniki so vložili veliko denarja v svoj ekosistem izbire. Imate iphone?

Imam.

Koliko aplikacij imate?

Štiri, se mi zdi.

Samo! Jaz jih imam dvesto in še dodatnih sto na ipadu. Ne bom zapustil Appla. Precej sem odštel za aplikacije, za najdražje celo 90 evrov, poleg tega sem porabil veliko časa, da sem se jih naučil koristno uporabljati. Zame bi zamenjava pomenila velik strošek. Razumete, v čem je trik?

Gradnja ekosistema, ki potrošnika priveže na določenega ponudnika.

Da. Naj se vrnem k vprašanju, kaj preostane Evropi. Ko začnemo govoriti o internetu stvari (IOT) in za njegovo delovanje nujno potrebni infrastrukturi, ki je običajni potrošnik nikoli ne vidi ali pride z njo v stik, imamo v Evropi veliko prednost.  

Nadaljevanje intervjuja na spletni strani Svet kapitala.