Tiskane izdaje
Sistem vodenja kakovosti ISO 9001 je tako v svetu kot v Sloveniji, že od njegove uveljavitve, znan kot temeljno orodje za obvladovanje kakovosti, njegova zadnja izdaja iz leta 2015 pa je zasnovana širše, tako da je uporaben tudi kot sistem vodenja organizacij.
O posodobljenem standardu ISO 9001:2015 smo se pogovarjali z Zoranom Lekičem, svetovalcem direktorja družbe Bureau Veritas, ki pri nas deluje že od leta 1991 in je del mednarodne mreže francoske družbe Bureau Veritas, ki je dejavna v več kot 150 državah na vseh celinah in vključuje več kot 900 pisarn in laboratorijev.
Standard ISO 9001 je najbolj razširjen standard na svetu, saj ga uporablja več kot milijon organizacija v skoraj vseh državah sveta. Temelji na najboljših svetovnih praksah, uporabljenih na različnih področjih in sektorjih od gospodarstva do državne uprave, in je prava uspešnica. Več kot 15 let je preteklo od izdaje standarda ISO 9001, v kateri so bile predstavljene velike spremembe, zato so novo izdajo vsi zainteresirani pričakovali z velikim zanimanjem.
Proces uveljavljanja standarda ni bil lahek
»Takoj po njegovi izdaji so se pojavili nasprotniki in kritiki. Kljub temu se je do leta 1997, to je v desetih letih od prve izdaje standarda, večji del velikih in pomembnih podjetij v svetu odločilo za uvedbo zahtev standarda ISO 9001. Nekateri »strokovnjaki« so standard sicer kmalu začeli pošiljati na smetišče zgodovine in tudi v Sloveniji je bilo nekaj takšnih. In vendar standard »živi« in bo prihodnje leto praznoval 30-letnico. Pri tem se postavlja vprašanje – ali je standard samo dobra podlaga za uspešno uveljavitev sistema vodenja kakovosti ali je tudi orodje za vodenje organizacij,« pojasnjuje Lekič.
»V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila prva izdaja standarda primerna predvsem za gospodarske organizacije in z veliko administrativnih, birokratskih, lahko celo rečemo neživljenjskih zahtev, smo se morali sprijaznili z nekakšno obrobno vlogo standarda ISO 9001. Velikokrat smo presojevalci doživljali hladno prho, ko nam je vodstvo organizacij na zaključnih sestankih certifikacijskih presoj sporočalo, da nimajo časa za nas, ker se morajo na primer pripravljati za sejo nadzornega odbora, kjer bodo poročali o poslovanju in doseženih rezultatih. Nas pa so, skupaj z njihovimi sodelavci, odgovornimi za kakovost, pustili, da se ukvarjamo z vodstvenimi pregledi, ki so morali biti opravljeni in potem ustrezno arhivirani,« doda sogovornik.
Razumevanje potreb in pričakovanj zainteresiranih
Kot so se razvijale zahteve trga, se je razvijal tudi standard. Pri vsaki novi posodobljeni izdaji so sledile dopolnitve in popravki. Tako je lani septembra izšla že peta izdaja standarda ISO 9001, ki prinaša bistveno novost v strukturi standarda, saj je oziroma bo sedem osnovnih poglavij skupnih (enakih) za vse sisteme vodenja, in sicer za okolje, zdravje in varnost, prehrano, informacijsko varnost, upravljanje energije itd.
Tako je standard v resnici širša podlaga ne samo za vodenje kakovosti poslovnih procesov, na čemer je največkrat poudarek, ampak za vodenje organizacij. Vsekakor je za to podmeno treba podrobneje proučiti vseh deset poglavij standarda in konkretnih novosti ter prednosti, ki jih prinašajo.
Lekič jih nekaj tudi našteje, in sicer vključitev vseh zainteresiranih strani za učinkovito in uspešno delovanje organizacije, večja in širša odgovornost najvišjega vodstva, več pozornosti pri obvladovanju tveganj, manj poudarka na dokumentih, manj predpisanih zahtev (nobenih administrativnih zahtev, kot so poslovniki, predpisi, navodila), trajnostno dobri odnosi z vsemi zunanjimi dobavitelji/podizvajalci, večja motiviranost zaposlenih itd.
»Osredotočil se bom na prvi dve novosti, in sicer na razumevanje potreb in pričakovanj zainteresiranih strani ter na večjo in širšo odgovornost najvišjega vodstva. Pri razumevanju potreb in pričakovanj zainteresiranih strani je treba omeniti, da gre poleg strank oziroma odjemalcev, tudi za dobavitelje, distributerje, trgovsko verigo, lokalne in mednarodne zakonodajalce. Namen je predvideti sedanje in prihodnje potrebe, kar bi omogočilo identifikacijo priložnosti za izboljšave in inovacije. In zakaj naj bi se organizacija s tem ukvarjala? Končni cilj je vsekakor boljša, učinkovitejša organizacija in boljši poslovni rezultati,« pravi Lekič.
Večja in širša odgovornost najvišjega vodstva
Naš sogovornik pojasni, da je lanska izdaja standarda ISO 9001 namenila veliko več poudarka kot do zdaj večji in širši odgovornosti najvišjega vodstva. Vloga »predstavnika vodstva« ni omenjena, zato pa se zahteva proaktivna vloga vodstva. Zavezanost najvišjega vodstva se je porazdelila na več ravni v organizaciji.
Proaktivna vloga pomeni veliko več kot samo poročanje odgovornega za kakovost in »formalno« potrditev vodstvenega pregleda. Če naj bo vodstvo vključeno v poslanstvo in vizijo organizacije, če naj obravnava vse spremembe in trende, ključne za nadaljnji razvoj, če skrbi za odnose, dojemanje in vrednote vseh deležnikov in če obravnava strateške prednostne naloge in razpoložljivost ustreznih virov, ali ob tem skrbi (samo) za sistem vodenja kakovosti, ali pa je vse te aktivnosti dejansko pokrivajo sistem vodenja organizacije?
V uvodnem poglavju ISO 9001:2015 je prikazana zgradba standarda kot cikel planiraj-izvedi-preveri-ukrepaj (PDCA). »Priloženi graf povzemam, s tem, da ni nobenih sprememb v besedilu, le v naslovu sem zapisal sistem vodenja organizacije namesto sistema vodenja kakovosti, namesto rezultatov sistema vodenja kakovosti pa navedel poslovne rezultate. Prepričan sem, da zahteve standarda lahko smiselno prilagodimo zahtevam organizacije. Za lastnike, vodstvo, zaposlene in vse zainteresirane strani so najvažnejši končni cilj dobri poslovni rezultati in ne (samo) dober, odličen, perfekten sistem vodenja kakovosti. Zato menim, da morajo uporabniki sami presekati dilemo, ali je sistem vodenja kakovosti zunaj ali znotraj sistema vodenja organizacije, kajti dejansko velja enačaj med obema,« razlaga Zoran Lekič.
Cikel PDCA se lahko uporablja pri vseh procesih, pri sistemu vodenja kakovosti, prav gotovo pa tudi pri celotnem sistemu vodenja organizacije.
Zadnja izdaja standarda
»Delegati predvsem manjših, nacionalnih organizacij za standardizacijo (pri nas je to Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST) smo na sestankih ISO komiteja TC 176 predlagali več konkretnejših zahtev, vse v smislu približevanja poslovnim ciljem organizacij – na primer bolj kvantificirane merljive cilje v poglavju 9 – Vrednotenje izvedbe. Veliko novosti je bilo sprejetih in so dobra podlaga za uveljavitev ne samo učinkovitega sistema vodenja kakovosti, ampak tudi za vodenje organizacije,« pojasnjuje Zoran Lekič iz Bureau Veritas.
Hkrati dodaja, da peta izdaja standarda ISO 9001 seveda ne pomeni konca zgodbe. Razvoj se bo nadaljeval. Z zadnjo izdajo je narejen velik korak naprej v smeri zagotovitve standarda kot nepogrešljivega elementa poslovanja.
