Izzivi glede digitalizacije slovenske industrije

Za digitalizacijo, ki bo spodbudila hitrejšo gospodarsko rast in povečala dodano vrednost, so potrebne ideje, znanje in denar.

Wed, 10.02.2016, 19:21; spremenjen: 19:32

Ljubljana - Tudi pred Slovenijo so izzivi povezani z digitalizacijo industrije oziroma tako imenovano industrijo 4.0 (četrta industrijska revolucija), pri tem pa se mora razviti nov model strateškega partnerstva oziroma tesnega povezovanja med državo in gospodarstvom, so ugotovili na srečanju Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

Področje digitalizacije izredno hitro napreduje, je uvodoma poudarila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. V Nemčiji so podjetja v ta proces že intenzivno vključena, interes izkazuje tudi Slovenija. Rantzenova spomnila na rezultate nedavne raziskave, ki jo je opravila zbornica, ki so pokazali, da večina slovenskih podjetij vidi priložnosti v procesu digitalizacije. Za preboj pa bodo po njenem nujne spodbude za investicije, ustrezen izobraževalni sistem in davčna reforma.

Digitalizacija v Danfossu Trati

Kako se digitalizacije lotevajo v Danfoss Trati je pojasnil njen generalni direktor Aleksander Zalaznik. Dejal je, da se s tem ukvarjajo leto, dve in veliko razmišljajo o bodočih produktih in procesih. Tako se bo maja sestalo približno 150 strokovnjakov iz vsega koncerna, da bodo začrtali pot Danfossa v digitalizacijo.

Zalaznik industrijo 4.0 razume tako, da bo vsak izdelek zmožen komunicirati z drugimi izdelki v realnem času in se prav tako v realnem času odzvati na spremembe, ki nastajajo v okolju. Spremembe se tako obetajo pri dobavi, produktih, procesih, upravljanju proizvodnje in celotni dobavni verigi. »Za digitalizacijo so potrebne ideje, znanje in denar,« pravi Zalaznik.

Zaradi davčne zakonodaje dragi za tujce

Glede digitalizacije slovenske industrije, ki bo spodbudila hitrejšo gospodarsko rast in povečala dodano vrednost, je še kar nekaj neznank, vendar jo mora država kljub temu spodbujati z instrumenti, ki so ji na voljo, predvsem z ustvarjanjem stabilnega poslovnega okolja. Najbolj je bila izpostavljena davčna politika.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je pojasnila, da bi lahko okvire sprememb davčne politike dobili že pred poletnimi počitnicami. Meni, da je stabilna javnofinančna politika osnova za razvoj družbe v smeri Industrije 4.0. »Cilj ministrstva za finance je stabilno davčno okolje. Naš namen je, da se sistem ne spreminja dvakrat, trikrat na leto. Naš prvi cilj je administrativna razbremenitev, drugi davčna izterjava, tretji prestrukturiranje davčnega sistema.«

Odpraviti bo treba tudi odstopanja pri obdavčevanju plač, ki so večje od 1,7-kratnika povprečne slovenske plače. Visok je predvsem delež delojemalcev. »Mi smo zaradi davčne zakonodaje dragi za tuje delavce. Če tega ne bomo uredili, bomo ostali sami,« je dejal generalni direktor Danfoss Trate Aleksander Zalaznik.

Imamo potencial in znanje

Vendar država ne more sama narekovati in usmerjati razvoja digitalizacije industrije. »Ne verjamem v centralno vodeno ekonomijo,« pravi državni sekretar v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Franc Matjaž Zupančič in dodaja, da je resnica vedno na trgu. Samo trg si lahko išče svojo pot, vloga države pa je, da to omogoči.

Da je tudi pri digitalizaciji slovenske industrije prava pot partnerstvo in sodelovanje med državo in podjetji, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti. »Moramo se čim bolj približati potrebam gospodarstva,« pravi. Zato so letos pripravili deset razpisov, ki so vezani na inovativne in razvojne procese. Enega so skupaj z ministrstvom za šolstvo že objavili, in sicer v okviru strategija pametne specializacije.

Sicer pa imamo po besedah Cantaruttija v Sloveniji 2000 podjetij s področja industrijsko-komunikacijske tehnologije, ki imajo več kot 25.000 zaposlenih in ustvarijo tri odstotke bruto domačega proizvoda. »Imamo potencial, imamo znanja,« je bil optimističen.

Slovenijo moramo odpreti za tuje strokovnjake

Izziv bo zagotoviti ustrezna znanja za razvoj digitalizacije slovenskega gospodarstva. Zalaznik meni, da vsega ne bomo zmogli sami: »Slovenijo moramo odpreti na način, da bi lahko postala tudi delovno mesto za mnogo tujih, mladih ljudi, ki imajo ustrezna znanja in bi lahko pomagali pri razvoju slovenske industrije.« Ob tem je znova spomnil, da podjetja v Slovenijo zelo težko privabijo tuje strokovnjake, saj so plače pri nas pretirano obdavčene in so zato enostavno predragi.

Vraničarjeva se je z Zalaznikom strinjala, da je težavo obdavčitve bolje plačanih kadrov treba rešiti, vprašanje po njenem pa je tudi, kje je mogoče doseči politični konsenz. »Na ministrstvu smo želeli ukiniti četrti dohodninski razred, a o tem političnega konsenza ni bilo,« je spomnila.

Kar se tiče obremenitve plač bolje plačanih kadrov je na dolgi rok izpostavila vprašanje ustreznosti sistema socialnega varstva. Na krajši rok pa bi lahko predvsem zmanjšali obremenitve na izplačila, kot so božičnice, nagrade za uspešnost in podobno. »Konkretne predloge še usklajujemo, a želimo zaokrožiti ta posvetovanja tako, da bi lahko osnutke zakonskih predlogov predstavili pred poletnimi počitnicami,« je povedala.

Digitalizacija tudi v prometu

Na vprašanje, kaj si podjetniki želijo od države, je Zalaznik izpostavil tudi ustrezno infrastrukturo. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek je odgovoril, da je sredstev vedno premalo, infrastruktura se stara in že samo vzdrževanje, kaj šele gradnja nove, je v zaostrenih fiskalnih razmerah kar izziv ne le za Slovenijo, ampak tudi za marsikatero drugo državo.

Strinjal se je, da je digitalizacija potrebna tudi v prometu, kar je spoznala tudi Evropska komisija, ki je glede tega že pripravila nekatera izhodišča, druga pa še pripravlja. Grebenšek je zagotovil, da bo držav podprla teme prihodnosti, kot je električna mobilnost in druge.

 

Prijavi sovražni govor