Javna naročila v gradbeništvu: špekulanti mešajo štrene na javnih razpisih

GZS predlaga licenciranje podjetij in kakovostnejše popise del. Težava tudi razdrobljenost javnih naročnikov.

Objavljeno
04. november 2014 17.47
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Nove evropske direktive zahtevajo izbiro ekonomsko najugodnejših ponudb na javnih naročilih, kar pomeni tudi izbiro socialno in ekološko prijaznejših ponudb. Kljub temu cena ostaja edino merilo, pravijo na finančnem ministrstvu. A gradbinci opozarjajo, da je merilo najnižje cene pri javnih naročilih v gradbeništvu zelo škodljivo.

Avstrijske železnice (ÖBB) in Družba za upravljanje avstrijskih avtocest sta se zavezali, da bosta izvajalce na javnih naročilih izbirali po kriteriju ekonomsko najugodnejše ponudbe, s čimer naj bi podprli višje zahteve glede zdravja pri delu, usposobljenosti osebja ter regionalno in ekološko usmerjeno gradnjo. »Skupaj si bomo prizadevali, da v javnih naročilih ponudbe dvomljivih izvajalskih podjetij s poceni delovno silo ne bodo imele možnosti, torej da se bomo izognili plačnemu in socialnemu dumpingu,« je ob tem dejal predsednik avstrijske zveze gradbeništva in lesarstva Josef Muchitsch.

Javni projekti pomenijo za srednja in velika gradbena podjetja v Sloveniji tudi 80 odstotkov vsega letnega prometa, zato javna naročila močno vplivajo na slovensko gradbeništvo. A v Sloveniji je sistem javnega naročanja neučinkovit, opozarja Jože Renar, direktor gradbeniške zbornice na Gospodarski zbornici. Javni naročniki se namreč še vedno odločajo za izbor izvajalcev po merilu najnižje cene. Zato so večkrat izbrana nekredibilna podjetja, ki še pred končanjem posla propadejo, končanje projekta pa se podaljšuje. Ker izbrani izvajalec večkrat ni sposoben opraviti del po izbrani ceni, podizvajalci in delavci mnogokrat ostanejo nepoplačani. V Sloveniji je po Renarjevih besedah veliko nekredibilnih gradbenih podjetij, ki se prijavljajo na razpise in ne plačujejo upnikom. Vsako leto je v panogi ustanovljenih 1200 novih podjetij, medtem ko se jih tisoč zapre. »Podjetja v tej panogi so špekulativna,« pravi in dodaja: »Prizadevamo si za licenciranje podjetij, tako da bi ta za prijavo na javne razpise za določeno vrednost posla morala izpolnjevati nekatere pogoje, denimo glede leta ustanovitve, števila zaposlenih, velikosti kapitala in prometa. Tak ukrep bomo predlagali ministrstvu.«

Znana gradbena praksa je bila, da so gradbinci na razpisu zmagali s prenizko ceno, nato pa so ceno dvigovali s pogodbenimi aneksi. »V preteklosti je veljala varovalka, da je moral naročnik priznati več kot desetodstotna odstopanja od pogodbene vrednosti, zato so izvajalci šli v slabo pripravljene projekte. Država zdaj omejuje sklepanje aneksov,« pojasnjuje Renar.

Po njegovem mnenju so rešitev kakovostni projekti in dobri popisi del: »Avstrijci, Švicarji in Nemci imajo popise del standardizirane in kodirane. Izvajalci dokumentacije morajo vpisati kodo za neko delo. Zato se s popisom del načeloma lahko ugotovi, koliko dela in materiala je potrebnih za projekt in se tako določi vrednost del. Tako ni mogoče, da bi izvajalci dobili projekt po prenizki ceni.« Po drugi strani v Sloveniji popisi del niso standardizirani, ampak so napisani »prosto po projektantu«, pravi Renar. Namesto da bi javni naročniki pripravili kakovostne projekte, jih zanima le, kako s pogajanji iztržiti najnižjo ceno za projekt.

K rešitvi težav bi po oceni našega sogovornika pripomogla tudi hitrejše odločanje sodišč in bolj usposobljeni javni naročniki. V Sloveniji je namreč več kot 2500 javnih naročnikov in ne morejo biti vsi usposobljeni za naročanje gradbenih del.

V pripravi smernice za naročanje inženirskih storitev

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da zakon omogoča izbiro ponudnika tako na podlagi najnižje cene kot z uporabo ekonomsko najugodnejše ponudbe in dodajajo: »V skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju morajo naročniki pri gradnjah vedno upoštevati tudi okoljski vidik gradenj in posameznih gradbenih proizvodov, učinkovitost rabe energije in vode ter spodbujati rabo trajnostnih materialov in obnovljivih virov energije, zato že danes ne oddajo naročil izključno po merilu najnižje cene.« Na ministrstvu pravijo, da je kakovost javnega naročila odvisna predvsem od nekaterih tehničnih specifikacij, medtem ko so dodatni kriteriji primerni predvsem pri naročanju storitev, manj pa pri naročanju blaga široke potrošnje.

Ministrstvo v praksi največ odstopanj opaža pri inženirskih storitvah, zato z Inženirsko zbornico Slovenije usklajuje smernice na tem področju: »Smernice bodo javnim naročnikom služile kot napotilo za pravilno in primerno oddajo tovrstnih javnih naročil za projekte, torej inženirske storitve, ne pa gradnje.« Letos poleti sprejete evropske direktive, ki jih mora Slovenija v svojo zakonodajo prenesti v dveh letih, bodo po pojasnilih ministrstva uvedle enotno poimenovanje izbire kriterijev, kjer pa cena še vedno ostaja eno izmed meril oziroma edino marilo. »Nove direktive so priložnost, da odpravimo nekatere težave, ki jih zaznavamo pri javnem naročanju,« pravijo na ministrstvu, a o podrobnih spremembah v zakonodaji je še »prezgodaj govoriti«.