Javni promet, tiri in realne ceste

Prometna strategija: operativni načrti do poletja 2015.

Objavljeno
19. december 2014 18.48
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – S prometno strategijo so po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča identificirani slovenski prometni problemi, z operativnim načrtom o njenem izvajanju pa bo država do sredine prihodnjega leta opredelila prioritete. Potem bo vse odvisno od denarja.

Država se bo, skratka, spustila na realna tla, nehala saditi rožice in poiskala rešitve glede na promet in denar. Strategija pa je sama po sebi, tudi po evropskih navodilih, dokument brez konkretnih projektov, je pojasnil Gašperšič. Glavne usmeritve so po besedah koordinatorja z infrastrukturnega ministrstva Matjaža Vrčka javni potniški promet, ki ga uporablja samo 15 od stotih prebivalcev, razvoj najmanj četrt stoletja zapostavljene železniške infrastrukture in realne potrebe. Politični projekti, kjer se čaka in čaka, vendar se zaradi pomanjkanja sredstev nič ne premakne, vsaj na bolje ne, vodijo v pat položaj, ko se infrastrukture niti obnavlja ne več.

Problemi ob cesti Postojna–Jelšane in na njej so znani, a razen ob šestih poletnih koncih tedna je prometa malo, pravi Matjaž Vrčko. Od avtoceste do Velenja je prometa za štiripasovnico dovolj, naprej proti Koroški pa ne. S krčenjem projektov bi se dalo vsaj kaj tudi v resnici narediti. Minister Gašperšič je omenil škofljiški problem: obvozna cesta seveda rešuje zastoje, možne pa so še druge (cenejše) rešitve, od drugačnega urejanja prometa, sistema pelji in parkiraj, ločenih pasov za javni promet, povezave na avtocesto do potniškega prometa na progi proti Kočevju.

Matjaž Vrčko ob tem opozarja, da nobenega projekta doslej še niso zavrnili: če se da, se da, če ne, pa ne. Edini dvom glede nove proge Divača–Koper (drugi tir) je po ministrovih besedah denar. Pripravlja se finančna konstrukcija za pridobitev evropskih sredstev. Če bo Slovenija uspešna, potem ni ovir za začetek gradnje. Na tretji razvojni osi gre za drugačen model financiranja, saj naložbe v cestninske ceste prinašajo finančni tok, pravi Peter Gašperšič.

Postopek javnega naročila za sistem integriranega javnega potniškega prometa za izvedbo enotne vozovnice je odprt, minister pa predvideva, da bi po pravnomočnem izboru izvajalca do enotne vozovnice lahko prišli v letu in pol. Ob tem velja opozoriti, da so na ministrstvu obe ponudbi odprli že avgusta, da je državna revizijska komisija zahtevke za revizijo zavrnila, na izbor izvajalca pa se čaka (pre)dolgo.

Po v četrtek objavljeni uredbi je v petek že »zaživela« Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Gre za razširitev dosedanje cestne direkcije še z nekaterimi kadri, ki so se z železniško infrastrukturo ukvarjali v okviru drugih organov v sklopu infrastrukturnega ministrstva, je pojasnil minister Gašperšič. Razširjeno DRSI vodi kot v. d. dovčerajšnji v. d. direktorja DRSC Sergij Grmek.