Junija morda začetek gradnje akumulacijskega jezera za HE Brežice

Medtem ko iz 26 metrov globoke gradbene jame že štrlijo prvi trije prelivni stebri jezovne zgradbe Hidroelektrarne Brežice, država akumulacijskega jezera še vedno ni začela graditi. Izvajalec akumulacije bo znan predvidoma ta teden. Brez pritožb na izbor bo gradbinec dela začel prihodnji mesec.

»V primeru pritožb na izbor izvajalca, sledi dva- do trimesečni revizijski postopek. Če upoštevamo še čas poletnih dopustov, bi se v tem primeru gradnja akumulacijskega jezera verjetno začela šele septembra,« pravi Vojko Sotošek, direktor državnega podjetja Infra, ki je zadolženo za gradnjo neenergetske infrastrukture ob spodnjesavski verigi hidroelektrarn (Boštanj, Blanca in Krško obratujejo, Brežice gradijo, v primeru Mokric proučujejo vpliv na okolje).

Medtem ko je bil začetek gradnje akumulacijskega jezera predviden za konec leta 2014, bi dodaten zamik začetka del z druge polovice junija na september močno ogrozil terminski rok za dokončanje HE Brežice. Marca 2014, ko je družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HeSS) zakopala prve lopate na lokaciji jezovne zgradbe, je bil za dan odprtja HE Brežice predviden 17. september 2017.

Za doseganje želene časovnice bo ključna jesen 2016, ko je predviden enomesečni remont v krški jedrski elektrarni (Jek). Dvig gladine Save, ki jo uporabljajo za hlajenje Jek, namreč zahteva izvedbo številnih modifikacij v kompleksu okoli jedrske zgradbe.

Poskusno obratovanje leta 2017 ali 2018?

»Vse modifikacije v Jeku je treba izvesti pred začetkom polnjenja akumulacijskega bazena HE Brežice, ki je predvideno za 1. november 2016 in sovpada z zaključkom remonta Jeka,« pojasnjujejo v krški jedrski elektrarni: »Del modifikacij se lahko izvaja le med remontom. Med njimi so vse spremembe v vtočnem bazenu hladilne vode kondenzatorja in dela na regulacijski opremi zapornic jezu Jeka. Vse druge modifikacije se lahko opravijo tudi med obratovanjem Jeka.«

Če bodo med remontom prihodnje leto navedena dela izvedena, se bo novembra 2016 začelo testiranje treh agregatov brežiškega objekta. Po najbolj optimističnih načrtih bi HE Brežice lahko začela enoletni poskus obratovanja že nekaj mesecev pred septembrom 2017, meni Bogdan Barbič, direktor HESS.

V nasprotnem primeru, če med remontom leta 2016 nujne modifikacije ne bodo implementirane, obstaja »velika verjetnost«, pravi Sotošek, »da bi HE Brežice začela delati kakšno leto pozneje, kar pomeni veliko gospodarsko škodo«. Naslednji remont je namreč predviden šele pomladi leta 2018, ob leto dni poznejšem začetku obratovanja HE Brežice bi družba HESS utrpela izpad prihodka od prodaje električne energije v višini šest milijonov evrov.

Razpisni postopek traja že pol leta

Razpis za gradnjo akumulacijskega jezera je bil objavljen že novembra. Postopek traja že pol leta zaradi pritožb na razpisne pogoje. Na napake so zadnji dan, ko je bil razpis še odprt (19. december), opozorila tri podjetja, ki lastnih ponudb sploh niso oddala. S tem so Strabag, Dagta in Kolektor Koling sprožili razkritje dveh prispelih ponudb (70-milijonske Rika in 78-milijonske konzorcija CGP, Kostak in RPG) ter revizijski postopek, ki je trajal do sredine marca.

Zaradi manjših napak v razpisni dokumentaciji je bil razpis nazadnje podaljšan do 8. aprila. Riko in konzorcij sta poslala novi ponudbi, tokrat za 66 in 67 milijonov evrov. Trije pritožniki, katerih dopisi so povzročili štirimesečno zamudo, lastnih ponudb spet niso oddali.

Ogrožanja terminskega roka za dokončanje predzadnje savske elektrarne pred mejo s Hrvaško verjetno ne bi bilo, če bi Infra z razpisom sledila začetku gradnje energetskega dela objekta marca 2014. A podobno kot leta 2009, ko je gradnjo akumualcije HE Krško za eno leto ustavila Pahorjeva vlada, se država tudi v primeru Brežic spopada s pomanjkanjem finančnih sredstev.

Na podpis posojila čakajo 15 mesecev

Zaradi precej nižjih ponudb za gradnjo akumulacijskega jezera od ocenjene investicijske vrednosti v višini 97 milijonov evrov, bo izvedba vse neenergetske infrastrukture poleg HE Brežice (akumulacija, pritoki, ceste, daljnovodi ...) za več deset milijonov evrov nižja od predvidenih 173 (od tega naj bi država za Infro zagotovila 156 milijona evrov). A kljub pocenitvi projekta finančna konstrukcija še vedno ni zaprta.

Ob manjšem prispevku podnebnega sklada sta po zakonu za gradnjo infrastrukture ob spodnjesavski verigi predvidena le še dva vira: preobremenjeni vodni sklad in bančni kredit. Država ima ponudbo Evropske investicijske banke (EIB) na mizi že od januarja 2014, a pogodbe za posojilo v višini 75 milijonov evrov še ni podpisala. Neuradno tudi zato ne, ker še vedno ni znano, od kod bo črpala sredstva za poplačilo obrokov (vodni sklad, proračun ...).

Na Infri imajo za izvedbo letos načrtovanih del dovolj denarja, a za 50- do 60-milijonske posege v prihodnjem letu bodo potrebovali večji del predvidenega kredita. Kdaj bo država podpisala posojilno pogodbo in iz katerega vira bo odplačevala obroke smo vprašali na okoljskem ter finančnem ministrstvu. Pri obeh resorjih smo ostali brez odgovora. Prvi so pojasnjevali, da je za to vprašanje pristojno drugo ministrstvo, drugi so nas usmerjali nazaj na prvo.

HE Brežice bo cenejša za 40 milijonov evrov

Energetski del investicije v jezovno zgradbo HE Brežice je bil ocenjen na 118 milijonov evrov, izvedba pa bo cenejša za približno deset milijonov evrov. Posledično naj bi se skupni strošek gradnje HE Brežice z 291 milijonov evrov znižal na okoli 250.

HESS je za izvedbo svojih del najel dva kredita, 20-milijonskega pri banki SID in 40-milijonskega pri NLB in NKBM, pojasnjuje Barbič: »Najetje posojila ni najcenejša možnost, a ocenjujemo, da je najboljša. Tako bomo imeli na razpolago več lastnih sredstev za gradnjo HE Mokrice, ki naj bi se začela konec leta 2016 oziroma na začetku leta 2017.«

Vrednost zadnje hidroelektrarne v 900 milijonov evrov težki verigi petih elektrarn na spodnji Savi je ocenjena na 190 milijonov evrov (po 95 energetika in infrastruktura). Kje bo država našla denar za svoj del investicije, še ni znano. Ministrstvo za okolje na sredstva Bruslja – recimo vsaj za gradnjo protipoplavnih ukrepov – v primeru posavske verige še vedno ne računa.