Junija v vrsto za gradbeno dovoljenje

Največji pripad vlog pričakujejo za objekte, zgrajene do leta 1998.
Objavljeno
02. marec 2018 20.25
Gradnja Krkinega razvojno-poslovnega centra na Samovi cesti v Ljubljani 24.oktobra 2017 [Krka,razvojni centri,gradnje,Samova cesta,Ljubljana]
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana - Prvi junij je za množico slovenskih črnograditeljev pomemben datum. Država jim od takrat z novim gradbenim zakonom omogoča, da uredijo status (tudi starejših) objektov brez gradbenega ali uporabnega dovoljenja.

Zakon zagotavlja več izrednih možnosti za pridobitev gradbenega ali uporabnega dovoljenja. Sabina Jereb z ministrstva za okolje in prostor pričakuje, da bo verjetno največje zanimanje za legalizacijo »objektov daljšega obstoja« brez gradbenega dovoljenja, starih več kot dvajset let. Država jim priznava amnestijo: če lastnik dokaže, da je bil objekt zgrajen pred letom 1998, da se v tem času ni spreminjal, če je evidentiran, če je bil zanj plačan komunalni prispevek, bo po plačilu nadomestila za uzurpacijo prostora in degradacijo z lahkoto in ne previsokimi stroški dobil dovoljenje - brez preverjanja skladnosti s predpisi. Dovoljenje bo pogojno, a se bo objekt štel za legalnega z uporabnim dovoljenjem.



Za povečavo kliknite na infografiko.

Rešitev je vzeta iz evropske prakse in pomeni nekakšno varovalno mrežo. Če se naknadno izkaže, da je objekt v nasprotju z javnim interesom, da ogroža življenje in zdravje ljudi, se dovoljenje lahko odvzame. Strokovna javnost o učinkovitosti te mreže (odvzem dovoljenja) nekoliko dvomi. Ali bodo brez težav legalizirani tudi objekti na poplavnih in plazovitih območjih, za katere ob morebitnih naravnih nesrečah lastniki zahtevajo državno pomoč? Jerebova je temu pritrdila. »Za objekte pred letom 1968 je to veljalo že do zdaj. Legalizacija ne pomeni, da država zanje prevzema odgovornost.«

Težje z novejšimi


Nekoliko težja bo legalizacija mlajših, do uveljavitve gradbenega zakona zgrajenih objektov, ki jih pri najboljši volji ni bilo mogoče legalizirati po rednem postopku. Zakaj? Ker so z legalizacijo omahovali in so jih prehitele spremembe prostorskih aktov. Ti večinoma postajajo zahtevnejši. Po novem lahko skladnost presojajo po predpisih, ki so veljali v času gradnje. Tudi takih primerov je kar nekaj, pravi Jerebova.


Jutri v Delu preberite, kaj junija čaka številne črnograditelje.