Tiskane izdaje
Ljubljana – Dolgoročen razvoj jedrske energetike v Sloveniji, kar v prihodnosti vključuje tudi novo, drugo jedrsko elektrarno, je po mnenju jedrskih strokovnjakov nuja, če hočemo leta 2055 proizvajati vso elektriko in toploto brez emisij toplogrednih plinov.
»Jedrska znanost in tehnologija precej prispeva h kakovosti življenja, denimo v medicini. Zelo pomembno področje je tudi jedrska energetika. Gradnja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) pred 30 leti je bila zelo dobra odločitev, saj drži 40-odstotni delež v Sloveniji proizvedene elektrike, povečala je prepoznavnost Slovenije, hkrati pa zagotavlja varno pridobivanje elektrike po konkurenčnih cenah ob varovanju okolja, je pred začetkom že 24. mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo v Portorožu (trajala bo do 17. septembra) povedal predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Marko Čepin.
Druga nuklearka še v mislih
Po njegovih besedah »zato pozdravljamo predlog usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije, da bomo v 20 letih zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, izboljšali energetsko učinkovitost in povečali delež obnovljivih virov v končni rabi električne energije«. Pri rabi jedrske energije je ključnega pomena varnost, za kar sta po Čepinovih navedbah potrebna dobra oprema in usposobljeni kadri. »Oboje v Sloveniji imamo. NEK je v četrtini najboljših jedrskih elektrarn na svetu,« je opozoril Čepin.
Na vprašanje Dela, ali z dolgoročnim razvojem jedrske energetike v Sloveniji računajo tudi z drugo jedrsko elektrarno, je predsednik uprave NEK Stane Rožman odgovoril, da imajo zdaj izpolnjene osnove za dolgoročno obratovanje sedanje NEK, predvideni so varnostni pregledi na deset let, imajo pa tudi programe naložb, ki bodo odgovorili na vse fenomene staranja elektrarne. Vendar to ne bo šlo v nedogled, zato so zadovoljni, da je dolgoročnost jedrske energetike nakazana v nastavkih energetskega koncepta tudi z drugim blokom.
Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožefa Stefana, je dodala, da evropska zakonodaja predvideva skoraj ničogljično energetiko do 2050. »Tudi promet bo bolj elektrificiran, v Sloveniji pa ne vidim ustreznih zmogljivosti obnovljivih virov za proizvodnjo dovolj elektrike za vse potrebe. Uporaba premoga za nas ni opcija, o obratovanju sedanje JEK do leta 2055 pa ne moremo razmišljati. Zato je druga jedrska elektrarna vredna razmisleka,« je dejala Jordanova. Rožman je dodal, da novodobni obnovljivi viri, kot so sončne, vetrne in elektrarne na biomaso, proizvedejo le dva odstotka vse elektrike v Sloveniji. Čepin ga je dopolnil, da sončne elektrarne proizvedejo 1,4 odstotka elektrike, vanje pa smo vložili kar 600 milijonov evrov, rek pa tudi nimamo dovolj.
Novi jedrski energenti
»Gledano globalno, svet danes nima možnosti, da bi izbiral vire za proizvodnjo električne energije oziroma da bi enega preprosto zamenjal za drugega,« je Rožman odgovoril na vprašanje Dela, ali so na trgu nova, manj nevarna jedrska goriva, denimo torij. »Vsi energetski viri, ki bodo na razpolago, bodo izkoriščeni, tudi torij, pri katerem je bistveno manj radioaktivnih odpadkov, prihodnost pa je verjetno fuzija,« pravi Rožman. Skladišče za trajno odlaganje srednje in nizkoradioaktivnih odpadkov bo po besedah Jordanove dobilo gradbeno dovoljenje do leta 2018.
