Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ministrstvu za infrastrukturo še pripravljajo zahtevek za energetska podjetja, ki morajo po sklepu vlade vrniti 42 milijonov evrov, kolikor je Slovenija že plačala Hrvatski elektroprivredi. V energetiki se sprašujejo, kakšna je pravna osnova za to in kažejo na odgovornost politike.
»Z delnimi podatki javnosti ne seznanjamo. Vse relevantne informacije, podatki, bodo vključeni v regresni zahtevek, ki je v pripravi,« na vprašanje, katera podjetja in koliko bodo plačala, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Pojasnjujejo še, da je v interesu ministrstva za finance, da zagotovi uravnotežen proračun in v tem smislu je bil pripravljen tudi sklep vlade. Ta je naložil ministrstvu za infrastrukturo in za finance, da najkasneje do 29. februarja izvedeta vse potrebne ukrepe za povračilo plačanega zneska (dobrih 42 milijonov evrov) od podjetij elektrogospodarstva Slovenije, ki so imela koristi od prodaje elektrike iz Nuklearne elektrarne Krško med 1. julijem 2002 in 18. aprilom 2003. Slovenija je namreč izgubila v arbitražnem postopku, ki ga je sprožila Hrvatska elektroprivreda zaradi nedobavljene polovice elektrike iz NEK.
Na poslovanje ne bo vpliva
Na vprašanja Dela, kako bodo obravnavali Holding Slovenske elektrarne, ki je trgoval s hrvaško polovico elektrike, zdaj pa je brez denarja; Eles denar ima, ni pa imel niti evra koristi od tega trgovanja, temveč je vse vložil v dokapitalizacijo Eles GEN, kasnejše Gen energije, ki je tudi prevzela vse obveznosti posojil za gradnjo NEK, in na koliko milijonov evrov je ovrednotena politična odgovornost za škodo, so z ministrstva za infrastrukturo odgovorili, da so za zdaj identificirali tri podjetja, ki so imela korist zaradi trgovanja s »hrvaško polovico« elektrike iz NEK. To so Eles, HSE, Gen energija in elektrodistribucijska podjetja.
»Eles z električno energijo res ni trgoval, je pa zaradi priprave na izvajanje meddržavne pogodbe in njenih prilog prejel denar iz NEK zaradi finančne izravnave položaja obeh vlagateljev v NEK. Trenutno za relevantno obdobje razpolagamo le s konkretnimi podatki o prenosih denarja iz NEK na Eles,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Na vprašanje, kako bo predvideno plačilo vplivalo na naložbe slovenske energetike in kako na prodor HEP na slovenski trg, pa na ministrstvu odgovarjajo, da »vračilo morebitne prejete presežne (posredno neupravičene glede na sklep arbitražnega sodišča) ekonomske koristi omenjenih družb v preteklosti v tem smislu ne bo vplivalo na upravičena pričakovanja glede poslovanja elektroenergetskih podjetij v prihodnosti«.
Eles bi zmanjšal naložbe
S tem se v Elesu, zlasti pa v HSE ne strinjajo povsem. »Kot direktor družbe, ki je v 100-odstotno v državni lasti, se zavedam, da ima vlada kot predstavnik ustanovitelja vse pravice v zvezi z razpolaganjem premoženja naše družbe, seveda ob upoštevanju zakonodajnih norm in pravil korporativnega upravljanja. Zavedam se tudi problematike zapiranja vsakoletnih proračunskih odhodkov s prihodki, zato bom kakršen koli sklep ustanovitelja spoštoval, ne nazadnje mi tako veleva zakonodaja,« pravi direktor Elesa Aleksander Mervar.
Povedal pa je tudi, da bo Eles, če bo moral v državni proračun plačati 28 milijonov evrov, vsako leto zmanjšal naložbe za šest milijonov evrov. To pa je škodljivo za državni bruto proizvod, saj daje Eles pri svojih naložbah velik poudarek ravno na slovensko znanje in proizvodnjo. Nazadnje so s Kolektorjem Etro podpisali pogodbo o dobavi dveh transformatorjev v vrednosti dobrih pet milijonov evrov.
Mervar ob tem poudarja, da Eles ni trgoval s hrvaško elektriko. Maja 2002 sta družbi Eles in NEK sklenili sporazum, po katerem je NEK plačal družbi Eles 6,2 milijarde slovenskih tolarjev (približno 28 milijonov evrov), družba Eles pa je v istem znesku dokapitalizirala Eles GEN. Poravnava se je nanašala na terjatve iz leta 1993, 1994 in 1995. V sporazumu je nedvoumno zapisano, da Eles izvede dokapitalizacijo Eles GEN za potrebe odplačil glavnic in obresti od posojil, za katere je jamčila država in so bili najeti za gradnjo NEK.
Ob koncu leta 2002 sta Eles GEN in NEK sklenila pogodbo o nakupu polovice pasovne energije, proizvedene v NEK za leto 2003 (pripadajoči slovenski del - 2.550 gigavatnih ur) po polni lastni ceni NEK, ki je vsebovala tudi prispevek za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Eles GEN je to električno energijo prodal Elektrom Ljubljana, Maribor in Celje. Mervar pravi, da si Eles, kot družba mati od 2001 do konca februarja 2006, ni izplačal niti tolarja dobička iz Eles GEN. Konec februarja 2006 pa je po sklepu vlade nastal nov energetski steber, Eles GEN so izčlenili iz premoženja Elesa in ga preimenovali v Gen energijo.
Generalni direktor Gen energije Martin Novšak je zavrnil kakršen koli komentar tako v zvezi z arbitražno odločitvijo kot v zvezi z vprašanji, kako vidijo odločitev vlade, da bodo škodo plačala elektroenergetska podjetja in kakšne posledice ima to lahko na načrtovane naložbe.
Težave HSE z bankami
Z elektriko, ki je NEK ni dobavil HEP in je bila predmet arbitražnega spora, je trgoval HSE. »Pozorno preučujemo odločitve vlade, zelo nas zanima, kakšne bodo pravne osnove za regresni zahtevek,« pravi generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki je začuden, da vlada zahteva denar od elektrogospodarstva. »To lahko zelo pod vprašaj postavi naše zaveze do tujih posojilodajalcev. HSE tudi takrat verjetno ni mogel sodelovati pri odločitvah, zlasti pri odločitvi, da Slovenija zadrži hrvaško polovico elektrike iz NEK. Gotovo je tu treba upoštevati tudi subjektivno in objektivno odgovornost politike,« še dodaja Košorok.
