Tiskane izdaje
Kupci se zaman ozirajo za novogradnjami, sploh če govorimo o večstanovanjskih blokih, kaj šele naseljih. Projekte tega kova, uspešno pripeljane do konca, v zadnjih nekaj letih lahko preštejemo na prste ene roke, čeprav je možnosti in priložnosti za to več kot dovolj. Po vsem mestu srečamo gradbene jame, ponekod že tudi za kakšno hruško pozidanega, še več pa je projektov samo na papirju.
Ekonomistka Andreja Cirman pojasnjuje razloge za gradbeni zastoj: Kriza je dodobra zdesetkala investitorje in gradbena podjetja, ki bi bila sposobna graditi večje projekte za trg, a daleč največja težava po mojem mnenju je, da tudi sposobni investitorji danes težko dobijo ustrezne finančne vire za svoje potencialne projekte. »Če ponudbena stran ne bo povečala obsega novogradenj ob okrevajočem povpraševanju, nam žal ne sledi drugega kot ponovna hitra rast cen in poslabšanje dosegljivosti stanovanj. Irski se je to že zgodilo ...«
Da so kupci pripravljeni - zaradi padanja cen stanovanj, ugodnih posojil, večje zaposlenosti in nenazadnje čedalje večjega števila prebivalcev v Ljubljani -, kaže tudi podatek, da sta investitorja dveh večjih projektov: Zelenega Gaja, Situle, v letu oziroma dveh uspela prodati 80 oziroma 90 odstotkov stanovanj. Pri tem sta dosegla povprečno ceno 1850 oz. 2560 evrov za kvadratni meter. V prvem letu prodaje je pošla tudi dobra četrtina stanovanj v Eko srebrni hiši, kjer so kupci odšteli v povprečju 3400 evrov za kvadratni meter.
V jutrišnjem tiskanem Delu in na naši spletni strani Delo.si si preberite temo o stanovanjskem trgu v Ljubljani. Podkrepili smo jo z infografikami, poizvedeli smo o načrtih mestne občine, kjer pričakujejo, da bodo investitorji v naslednjih 20 letih zgradili 40.000 novih stanovanj. Na zemljevidu smo označili projekte po mestu, ki so ta čas v različnih gradbenih fazah, za mnenja o trgu in priložnostih smo prosili investitorja ter lastnika zemljišča, namenjenega gradnji in tudi nepremičninske posrednike.
